Tiskane izdaje
Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč junija šestim izbrisanim dosodilo po 20.000 evrov odškodnine, ki jih je država že izplačala. Ni pa sodišče odločilo o morebitni odškodnini za premoženjsko škodo, pač pa vladi in pritožnikom predlagalo, naj v treh mesecih »predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru«.
Ta rok se izteče 26. septembra, zato je vlada na današnji seji sprejela stališče glede utemeljenosti zahtevkov za premoženjsko škodo izbrisanim, ki ga bo posredovala evropskemu sodišču.
Kot je zapisano v vladnem gradivu, pritožniki uveljavljajo povrnitev premoženjske škode iz naslova denarne socialne pomoči, otroških dodatkov, subvencij stanovanjske najemnine, stroškov zdravljenja, stroškov plačila viz in pridobitve osebnih dokumentov, povrnitve plačanih taks v upravnih postopkih in stroškov zastopanja s strani odvetnika. Verjetno zahtevki pritožnikov niso dokončni, saj je odvetniška družba, ki zastopa pritožnike, v pismu državnemu pravobranilstvu sporočila, da obstaja verjetnost dopolnitve zahtevkov, še opozarja vlada.
Kot dodajajo, vlada pripravlja zakon, ki bo sistemsko uredil problematiko odškodnin izbrisanim za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Zakon bo določil in uredil pogoje za individualno obravnavo zahtevkov posameznih oškodovancev. Vsi zahtevki, tudi zahtevki omenjenih šestih izbrisanih, se bodo individualno reševali na podlagi določil zakona.
Evropsko sodišče je državi v omenjeni sodbi namreč tudi naložilo, da mora v enem letu pripraviti sistem odškodnin za vse izbrisane v Sloveniji.
