Vladna kriza: Odstop, zaupnica ali nova koalicija?

Predsednica vlade lahko odstopi, ponudi odstop ali sestavi novo koalicijo.

Objavljeno
27. april 2014 22.41
iza soočenje
Anže Božič, Tanja Starič
Anže Božič, Tanja Starič

Ljubljana - Informacije iz krogov Pozitivne Slovenije so zelo skope, molči pa tudi Zoran Janković. Kaj se bo zgodilo, je odvisno tudi od števila poslancev, ki bodo zapustili PS in podprli Bratuškovo. Med ministri PS sta Metod Dragonja in Uroš Čufer zagotovo na premierkini strani, vprašanje pa je, kaj bosta storila Roman Jakič in Uroš Grilc.

Odstop premierke

Najhitrejša pot do predčasnih volitev je odstop premierke, ki pa se lahko odloči tudi za kakšno drugo možnosti. Lahko napove samo datum odstopa, do katerega bi vlada delala s polnimi pooblastili. To bi bilo smiselno, če bi se pred tem v koaliciji dogovorili, da je najprimernejši datum volitev jeseni, morda skupaj z lokalnimi, in bi v skladu z zakonskimi roki načrtovali tudi prenehanje mandata vlade. Karl Erjavec nam je povedal, da o tem s premierko še niso govorili in da se bodo predsedniki koalicijskih strank sestali šele po torkovem srečanju Bratuškove s Pahorjem.

Nova koalicija

Ena od možnosti je tudi oblikovanje nove politične večine v državnem zboru. Ta scenarij zaradi razpada PS na dva dela predvideva, da bi se poslanci, ki podpirajo Bratuškovo, povezali s sedanjo koalicijo in še s SLS in NSi, možnosti za to pa so najbrž zgolj teoretične. Tako predsednik SLS Franc Bogovič kot predsednica NSi Ljudmila Novak sta se že zavzela za predčasne volitve, jasen pa je bil tudi prvak SD Igor Lukšič. »Preigrane so bile že vse variante, zato v SD pri kravjih kupčijah ne bomo sodelovali,« je povedal v sobotnih Odmevih, kjer ni hotel niti nastopiti skupaj s predsednikom Desusa Karlom Erjavcem in pravosodnim ministrom Senkom Pličaničem (DL), ker koalicija ne obstaja več.

Večino pa bi lahko poskusili sestaviti tudi poslanci, ki podpirajo Jankovića. Ker so sodelovanje z njim javno odklonile tako rekoč že vse stranke, pride v poštev le pakt s SDS, možnost sodelovanja s predsednikom največje opozicijske stranke Janezom Janšo pa je Janković na petkovem kongresu PS zavrnil.

Sprememba volilnega sistema

Po novem bo najmočnejša poslanska skupina v parlamentu SDS. Ta stranka se sicer načeloma prav tako zavzema za volitve, vendar je hkrati prepričana, da te niso smiselne, če prej ne spremenijo volilnega sistema. To je v prvem odzivu po kongresu PS povedal tudi nosilec liste SDS za evropske volitve Milan Zver. Janez Janša je na twitterju zapisal, da sta primerna samo večinski ali kombinirani sistem, vendar potrebne dvetretjinske večine za to v parlamentu ni.

Predsedniki strank so se na srečanju pri Pahorju decembra lani dogovorili, da bodo uvedli samo manjše, a nujne popravke - preferenčni glas in ukinitev okrajev. Toda od takrat se ni veliko premaknilo in prav nobenih možnosti ni, da bi spremembe uvedli do volitev, če bodo te jeseni. Ali zahteva SDS pomeni, da bo ta stranka nasprotovala predčasnim volitvam, ni jasno. SDS bo po tem, ko bo PS zapustil del poslancev, najmočnejša poslanska skupina. Vendar bo na poteze te stranke vplivala predvsem sodba višjega sodišča v zadevi Patria, ki bo predvidoma znana danes.

Nova poslanska skupina

Za poslance PS, ki bi se odločili oditi »na svoje«, ni veliko ovir. Poslovnik državnega zbora določa, da lahko novo poslansko skupino ustanovijo vsega trije poslanci, četudi so bili pred tem člani kakšne druge politične skupine. Izpolnjevanje pogojev na kolegiju vodij poslanskih skupin pisno ugotovi predsednik državnega zbora Janko Veber (SD) in nova poslanska skupina je formalno oblikovana. Nekaj tovrstnih primerov smo v novejši zgodovini slovenskega parlamentarizma že videli. Tako je ob postopnem razpadanju LDS skupina poslancev z Matejem Lahovnikom na čelu leta 2007 ustanovila poslansko skupino Zares.

V prejšnjem mandatu DZ so svojo poslansko skupino ustanovili Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna, kasneje pa sta se jim pridružila še Lojze Posedel in Vili Trofenik. Trenutno v parlamentu že delujejo trije nepovezani poslanci Ivan Sinčič, Ivan Vogrin in Borut Ambrožič, ki pa niso povezani v skupno poslansko skupino.