Izzivi: imenovanje finančnega ministra, proračun ...

Čeprav je slovenska politika še globoko v počitniškem vzdušju, je jasno, da bo politična jesen vse prej kot nezanimiva. Medtem ko bo moral predsednik vlade rešiti nekaj kadrovskih vprašanj, bodo v središču dogajanja proračun za prihodnje leto ter poskusi povečanja sredstev za varnostne in obrambne strukture.

Če je bil odstop ministra za finance Dušana Mramorja dogodek letošnjega poletja, bo v prvi polovici septembra v ospredju novo ime prvega finančnika Slovenije. Po naših informacijah ima Cerar pri iskanju novega finančnega ministra v ognju več želez, pri čemer je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman le ena izmed možnih izbir. Ta je premieru že odgovorila, da je pripravljena prevzeti ministrstvo, ali bo tudi resnična izbira, pa še ni povsem jasno, čeprav dobri poznavalci razmer menijo, da ima Vraničarjeva največ možnosti.

Vraničarjeva da, a ni še konec

Iz dobro obveščenih strankarskih krogov smo izvedeli, da Cerar s privolitvijo Vraničarjeve ne bo prenehal prepričevati druge kandidate, ki bi bili po oceni dobrih poznavalcev razmer primernejši za vodenje finančnega ministrstva. Po svoje se ponavlja zgodba iz obdobja, ko je Cerar prvič sestavljal svoj ministrski zbor – tudi takrat je bilo za večino resorjev v igri več imen (denimo pravosodje), od katerih so nekateri že dali soglasje, pa je na koncu izpadlo povsem drugače, kot se je v medijih namigovalo.

A ker ima vlada do konca mandata le še dve leti, je negotovo, kdo od možnih kandidatov bi Cerarju še lahko dal soglasje. Premier ima na voljo še nekaj časa za prepričevanje drugih kandidatov, a kljub temu obstajajo zelo velike možnosti, da bo Cerarjeva vlada vendarle dobila novo članico, s čimer bi se ministrski zbor spolno izenačil, saj bi v njem sedelo osem ministric in osem ministrov.

V korist Vraničarjeve gre več dejavnikov. Ker je na ministrstvu za finance že od leta 1993, je jasno, da lahko izjemno hitro nastopi ministrsko funkcijo brez uvajanj, še zlasti ker vlada načrtuje, da bi v drugi polovici septembra posredovala proračun v državni zbor. Po drugi plati ne smemo zanemariti poslansko skupino SMC, ki ni bila vedno zadovoljna s trdo varčevalno politiko Dušana Mramorja. Za največjo parlamentarno stranko bi lahko bila Vraničarjeva veliko bolj sprejemljiva, če bi nakazala več posluha za socialne teme in razrahljala varčevalno politiko. Natančnejši opazovalci dogajanja v državnem zboru so lahko opazili, da se je Mramor večkrat poskušal izogniti poslanski skupini SMC, medtem ko je bila Vraničarjeva tam vsakokrat zaželena sogovornica.

Spremembe v kabinetu predsednika vlade

Jeseni lahko pričakujemo tudi popolnitev kabineta predsednika vlade, ki je z odhodom Janeza Lenarčiča v Bruselj na položaj stalnega predstavništva Slovenije v Svetu Evrope izgubil še državnega sekretarja za evropske zadeve. Kdo bi ga lahko nadomestil, še ni jasno. Da Cerar intenzivno razmišlja o krepitvi svojega kabineta, priča tudi zadnje imenovanje Antona Žuniča za novega državnega sekretarja, ki je konec 90. let opravljal funkcijo državnega sekretarja na finančnem ministrstvu, bil je tudi dolgoletni prvi nadzornik NLB.

Vse bolj resne so tudi informacije, da bi lahko Cerar kmalu okrepil kabinet tudi z generalnim sekretarjem SMC Erikom Kopačem. Ker je Kopač po stroki obramboslovec, se zdi, da bi Cerar s tem okrepil tisti del najožje ekipe, ki bi pripravljal strateške dokumente in koordiniral ukrepe na področju varnostnih in obrambnih politik. Begunska kriza je v evropskem okviru na tem področju načela vrsto vprašanj, na katere bo treba odgovoriti tudi v Sloveniji. Prvič, treba bo ugotoviti, ali Slovenska vojska potrebuje več proračunskih sredstev, in drugič, ali so slovenske obveščevalne in varnostne strukture kos aktualnim izzivom.

Zamenjave v SMC?

Zadnje curljanje informacij iz Sove nakazujejo, da je v teh strukturah marsikaj narobe. Cerar med drugim pričakuje do 20. avgusta poročilo direktorja Sove Zorana Klemenčiča o očitkih iz anonimke, v kateri mu očitajo vrsto nepravilnosti. A to bi lahko bil le vrh ledene gore vseh težav, s katerimi se ukvarjajo v obveščevalno-varnostnih strukturah, zato ne preseneča informacija, da na ministrstvu za pravosodje že pripravljajo nov zakon o delovanju Sove.

Morebitni prihod Kopača iz stranke v kabinet predsednika vlade bi lahko pomenil tudi, da premier poleg varnostne krepi tudi politično komponento, saj je Kopač doslej kot generalni sekretar vodil SMC na operativni ravni. Ta poteza in imenovanje novega generalnega sekretarja SMC bi lahko nakazovala, da je največja politična stranka začela prve korake priprav na parlamentarne volitve 2018.

Vladajoča koalicija bo, tako kot ob interpelaciji proti ministrici za delo Anjo Kopač Mrak, septembra na preizkušnji tudi ob interpelaciji proti ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, ki se je znašel na tarči opozicijskih poslancev zaradi težav pri izvajanju projekta gradnje drugega tira. Ker so v SD in Desusu izrazili vrsto pomislekov o ministrovem delu, ni jasno, ali bo Gašperšič politično preživel.

Vroča sindikalna jesen

Jesensko dinamiko v slovenski politiki ne bodo zaznamovale zgolj kadrovske spremembe, ampak predvsem vsebinske razprave o proračunu, zdravstveni reformi pa tudi pogajanja vlade najprej s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov, nato s sindikati javnega sektorja. Če je mogoče napovedati, da se bodo koalicijske stranke po dolgotrajnem in napornem postopku vendarle uskladile o novem proračunu, je prav tako mogoče napovedati, da bo nastajalo največ napetosti na relaciji vlada–sindikati javnega sektorja. Medtem ko ima vlada še vedno veliko zadržkov pred sproščanjem varčevalnih ukrepov pri plačah javnih uslužbencev, sindikati vztrajajo pri stališču, da morajo ugodne posledice gospodarske rasti čutiti tudi delavci oziroma se mora izboljšanje razmer v javnih financah po njihovem poznati tudi v delavčevi denarnici.