Izključitev Janše razburja člane Pena

Upravni odbor Slovenskega centra Pen je po predlogu častnega razsodišča, da iz organizacije izključi Janeza Janšo, ta teden z večino glasov sprejel odločitev o izključitvi. Proti so glasovali trije. Pobudo je v začetku prejšnjega decembra vložil Veno Taufer, izključitev pa je zdaj sprožila nekaj odstopov.

Temeljna listina mednarodnega Pena, sprejeta leta 1948 na kongresu v Københavnu, v 3. členu pravi: »Člani Pena v vseh časih zastavljajo ves vpliv, kar ga imajo, za dobro razumevanje in medsebojno spoštovanje med narodi; zavezujejo se, da bodo po svojih najboljših močeh odpravljali rasno, razredno in narodno sovraštvo in podpirali ideal združenega človeštva, živečega v miru v združenem svetu.«

Drugi predlog po izključitvi

V 4. členu listina opozarja: »Ker svoboda vsebuje prostovoljno omejevanje, se člani zavezujejo, da bodo nasprotovali slabostim svobodnega tiska, kakršne so lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev v politične in osebne namene.« 15. člen statuta Slovenskega centra Pen, na katerega je decembra lani ob predlogu, naj častno razsodišče presodi o neprimernosti članstva Janeza Janše, opozoril Veno Taufer, član Pena od leta 1982, predvideva: »Če večina članov UO ali vsaj deset članov društva meni, da je ravnanje kakega člana v nasprotju z načeli Pena, kar morajo izjaviti pisno, mora častno razsodišče o tem razpravljati in svoj predlog posredovati UO, ki mora o predlogu razpravljati in odločati glede predlaganega ukrepa.« Taufer je včeraj povedal, da je dobil podporo enaindvajsetih članov, dodal pa je, da je izključitev Janeza Janše Boris A. Novak zahteval že leta 1991.

Predsednik Slovenskega centra Pen Marjan Strojan te dni v zdravilišču okreva po operaciji, zaradi česar je posle pred časom predal Tonetu Peršaku, podpredsedniku centra. Hitrosti postopka Strojan, kot je povedal včeraj v telefonskem pogovoru, ni bil naklonjen, češ da bi – ob dejstvu, da je Janez Janša član Pena petindvajset let – odločanje lahko počakalo kak mesec oziroma toliko, da bi se razprav­ljanja predsednik lahko udeležil (pa tudi član upravnega odbora Edvard Kovač, ki je na okrevanju v Franciji in je prav tako član odbora mednarodnega Pena). Proti izključitvi Janeza Janše sta namreč glasovala onadva in sekretarka slovenskega centra Ifigenija Simonović.

Članica častnega razsodišča Manca Košir je povedala, da je razsodišče zasedalo dvakrat, »več ur tuhtalo, preštudiralo mednarodno listino Pena in ugotovilo, da javni diskurz gospoda Janše večkrat ni v skladu z duhom te mednarodne listine, zato je predlagalo upravnemu odboru, naj razmisli o izključitvi člana«.

Dokončna odločitev na občnem zboru

Podpredsednik Slovenskega centra Pen Tone Peršak ugotavlja, da postopka, ki ga je sprožilo častno razsodišče (France Bučar, Manca Košir in Neža Maurer), ni mogoče spregledati ali ustaviti, ampak mora upravni odbor o zadevi pač odločiti. Na vprašanje, ali je v zgodovini slovenskega centra doslej najti kako izključitev člana, je Peršak odgovoril, da takega primera ne more potrditi z gotovostjo, a se mu zdi, da je bil najmanj en, bile pa so drugačne izključitve: v zadnjem desetletju so člani upravnega odbora ugotavljali, da niz članov po več let ni plačeval članarine, zato so jih opozorili, da bo – če članarine ne bodo poravnali­ – upravni odbor prisiljen ugotoviti prenehanje njihovega članstva. Med njimi, se je spomnil Taufer, je bil tudi Dimitrij Rupel. Janši so, je dodal Peršak, v svoji izjavi dali pravni poduk, ima pravico do ugovora oziroma pritožbe zoper odločitev upravnega odbora, o pritožbi pa bo potem odločal izredni občni zbor Slovenskega centra Pen.

V prvem odzivu na predlog o izključitvi je Janez Janša zapisal: »Danes se je v vodstvo te organizacije nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci Udbe in Ozne. Zato ne preseneča, da je ena njihovih glavnih javnih aktivnosti neprestano iskanje notranjega sovražnika in boj za privilegije pri državnih jaslih.« V poznejšem odzivu je dodal, da je celo vojaško sodišče leta 1988 v sodbi napisalo, za katero konkretno dejanje in izjavo gre, v sklepu upravnega odbora pa da ni enega samega stavka, ki naj bi bil neprimeren in v nasprotju s pravili Pena. »Ali ni temeljno poslanstvo Pena, da brani svobodo izražanja? Tu pa pravite, da me izključujete ravno zaradi mojih izjav, ki jih za povrhu še nikjer ne navedete. Na kaj naj se torej pritožim?«

Odstopi članov

Med članstvom Pena je v zadnjih tednih završalo. Nekateri člani so protestno že izstopili (Tone Kuntner, Alenka Puhar, Andrej Capuder), drugi so v zadnjih mesecih pisali pisma, ki so klicala po umirjanju razmer. Pismo je napisal tudi Drago Jančar. Pravi, da je zanj zadeva toliko bolj mučna, ker je z Milošem Mikelnom, takratnim predsednikom mirovnega komiteja Pena, na kongresu mednarodnega Pena v Maastrichtu leta 1989 dosegel, da je Pen sprejel posebno resolucijo v podporo Janezu Janši pa tudi ostalim iz četverice: Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu. »Sicer pa je bila že v mojem pismu 27. februarja letos z ugovorom razsodbi častnega razsodišča in predlogom odboru Pena, naj te razsodbe ne sprejmejo, poanta v tem, da razsodba ni argumentirana, da je politično arbitrarna in da je bilo vodilo mojega delovanja v Penu Voltairova misel: 'Obsojam to, kar si rekel, toda celo življenje si bom prizadeval za to, da boš to lahko povedal.'« Jančar je ponovno napisal pismo upravnemu odboru, čaka na odgovor, potem se bo odločil, kako bo ravnal.

Umetnostni zgodovinar Milček Komelj ni za izključevanje nikogar, ki je bil nekoč sprejet zaradi svojih produktivnih stališč v javnosti. »Menim, da je v pregretem političnem ozračju za ugledno ustanovo, kakršna je Pen, nasploh neprimerno, da svoje delovanje usmerja na raven političnega pogroma zoper Janeza Janšo in Zorana Jankovića, še posebej, ker to sproža tudi razdor med člani in s tem organizaciji jemlje verodostojnost.« Ifigenija Simonović je predlog za izključitev člana razumela kot cenzuro. »Prvič sem ga zaznala lani jeseni, ob združitvi ministrstva za kulturo z ministrstvoma za šolstvo in znanost. Tej združitvi nisem nasprotovala, saj sem jo razumela kot varčevalni ukrep. Ustanovitev Koksa je bila bliskovita, začutila sem strašen gnev, ki se ni in ni mogel razliti v razmislek. Kaj smo kot organizacija s tem dosegli, bo pokazal čas. Gotovo ne pomiritve.«

Romanist in prevajalec Andrej Capuder je v izstopni izjavi izključitev Janeza Janše, »nekdanjega prvoborca za slovensko samostojnost«, označil takole: »Tej servilni potezi slovenskega Pena, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, ko sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda, ne morem ugovarjati drugače, kot da izstopam iz druščine, ki je tako očitno poteptala svojo ustanovno listino. Kdor se z mano strinja, ga pozivam, naj stori enako.«