Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bi že imeli zakon o kolektivnih tožbah in bi se zgodil primer Kemis, bi bila Vrhničanom pot do morebitnih odškodnin, če bi se odločili za tožbe, kaj lažja? Zagotovo, pravijo na pravosodnem ministrstvu.
Predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki ga je vlada poslala v parlamentarni postopek, omogoča vložitev kolektivne odškodninske tožbe tudi v primerih, ko se uveljavlja odškodninska odgovornost zaradi povzročitve okoljske nesreče, kot jo določa zakon, ki ureja varovanja okolja. Ne gre za vse okoljske škode, ampak zgolj za tiste, ki izvirajo iz nenadzorovanega ali nepredvidenega dogodka, ki je nastal zaradi posega v okolje in takoj ali kasneje neposredno ali posredno ogroža življenje, zdravje ljudi ali kakovosti okolja.
»Okoljska nesreča je tudi ekološka nesreča po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ko bo šlo za eno izmed navedenih okoljskih nesreč, bo, če bo predlog zakona potrjen v državnem zboru, v prihodnje za oškodovance lažje, predvsem pa s stroškovnega vidika ugodneje uveljavljanje povrnitve škode, ki jo zdaj lahko terjajo le individualno. Zakon bo omogočal zbiranje zahtevkov posameznikov in njihovo skupno uveljavljanje pred sodiščem v civilnem postopku, kar bo razbremenilo posamezna sodišča in prispevalo k hitrejšemu doseganju pravic oškodovancev, saj se bo mogoče izogniti številnim postopkom v zvezi z zahtevki na podlagi iste pravne kršitve,« pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.
Pred časom se je Evropi in ZDA zgodila afera Dieselgate, kolektivne tožbe niso imele v vseh državah enakega učinka, nekje se pastem zakonodaje niso izognili. Kako bo pri nas? Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da so pripravili celovito primerjalnopravno analizo. »Naša ureditev povzema rešitve, ki so bile spoznane za dobre in predvsem učinkovite. Tu smo se osredotočili predvsem na belgijsko ureditev, saj je Belgija ena vodilnih celinskih evropskih držav v razvoju kolektivnih odškodninskih tožb, v zvezi s kolektivno poravnavo pa smo v predlog zakona prenesli dobre prakse nizozemske ureditve,« so sporočili z ministrstva. Vsekakor pa predlog zakona vsebuje tudi vrsto varovalk za preprečitev nepoštenega pravdanja, kar je glavna slabost ameriškega sistema in ureditve razredne tožbe.
Širši krog
V večini evropskih držav so kolektivne tožbe omejene na potrošniške spore, pri nas smo se odločili drugače, kar pomeni, da smo razširili krog področij, kjer bodo kolektivne tožbe možne. Na številnih pravnih področjih je vedno več primerov, ko je veliko posameznikov oškodovanih na podoben način – bodisi v pogodbenih bodisi v nepogodbenih pravnih razmerjih. »To se dogaja predvsem pri varstvu pravic potrošnikov in vlagateljev, na področju finančnih storitev, pri pravu varstva konkurence, na področju varstva okolja ter pri kršitvah pravic delavcev. Uporabo zakona smo zato omejili na področja, za katere je institut kolektivnih tožb, zaradi nevarnosti množičnih oškodovanj, tudi dejansko najprimernejši,« pravijo na pravosodnem ministrstvu.
Bolj pošteno
Skupna značilnost vključenih področij je razpršenost oškodovancev, ki se zaradi nastale majhne škode in stroškovnega rizika praviloma ne odločajo za individualne tožbe. Na ministrstvu so prepričani, da se bo to z razvojem sodne prakse v prihodnosti razširilo na druga področja in da bo zakon pomembno prispeval tako k varstvu posameznikovih pravic kot tudi k bolj poštenemu poslovanju gospodarskih subjektov, ki delujejo v slovenskem prostoru.
Zgornje meje ni
»S sprejetjem predloga zakona smo v vladi končali projekt, ki smo ga vodili zadnje leto in pol. S celovito ureditvijo kolektivnih tožb bomo posameznikom omogočili lažje in hitrejše iskanje pravice,« je prepričan pravosodni minister Goran Klemenčič. Uvaja se možnost kolektivne poravnave kot posebnega instituta sporazumnega reševanja sporov v primerih množičnega oškodovanja, uveljavlja se zastopniška kolektivna tožba, ki jo bodo lahko vložile osebe zasebnega prava, katerih namen ni ustvarjanje dobička, kot dodatna oblika varstva pa se uvaja kolektivna opustitvena tožba ter se določajo register kolektivnih tožb, stroški postopka in financiranje kolektivne tožbe.
Za tožbo bo moralo vedno stati neko civilno združenje, lahko tudi sedanje organizacije. Ne bo pa treba, da se vsi oškodovani združijo, temveč le, da neka skupina zadevo pripelje pred sodišče, to pa potem odloči za vse oškodovance. Najvišji znesek kolektivne tožbe v predlogu zakona ni določen.
