Vzpon Mira Cerarja, zaton Alenke Bratušek

Ljubljana – Pred natančno letom dni je 57 poslancev Mira Cerarja izvolilo za predsednika vlade. Vlada premierke Alenke Bratušek je pospravljala kovčke. Janez Janša, ki je bil premier pred Bratuškovo, je glasoval kot zapornik, njegova stranka pa je vztrajala pri bojkotu.

Dogajanje pred letom dni je povezano z dilemami, ki bodo pred zborom že v prihodnjih tednih, ko se bodo končale poslanske počitnice. Sploh prvič, odkar imamo državo, so bile lani volitve mandatarja in vodstva parlamenta v času parlamentarnih počitnic. Nenavadnost je povzročila Alenka Bratušek z izbiro datuma svojega odstopa po sporih o vodenju Pozitivne Slovenije. Po odstopu Bratuškove je predsednik republike Borut Pahor izredne volitve razpisal za 13. julij. Izbral bi lahko le še nekaj poznejših nedelj, ki pa bi bile povsem počitniške.

Bratuškova z vrha na rob

Nekdanja premierka je formalno oblast predala Cerarju šele čez nekaj tednov, ko so poslanci 18. septembra novemu šefu vlade potrdili še ministre. Bratuškova se je v zgodovino zapisala še s tem, ker se je kot šefinja vlade v odhajanju (sama) predlagala za evropsko komisarko. A ji je s kandidaturo spodletelo. Kot predsednica najmanjše parlamentarne stranke je z vsega štirimi poslanci od takrat v opoziciji. S prestopom Petra Vilfana na začetku letošnjih parlamentarnih počitnic iz Zaaba k Desusu pa se je njena stranka v parlamentu skrčila na tri poslance. Če izstopi še eden, bo poslanski klub ukinjen in stranka nekdanje premierke bo brez statusa parlamentarne skupine.

Janša o premieru iz zapora

Še bolj kot izgubljanje oblasti Bratuškove je počitniško sejo pred letom dni zaznamoval predsednik SDS Janez Janša, ki je bil premier pred Bratuškovo. »Mislim, da se še nikoli ni zgodilo, da bi v parlamentu na dan, ko se voli predsednika vlade, v imenu opozicije govoril zapornik,« je poslance opozoril sam. Njegova stranka pa protestno, ker je moral tik pred volitvami v zapor, ni predlagala podpredsednika državnega zbora, ki ji pripada. Prevzeli so vodenje treh nadzornih komisij, zavrnili pa sodelovanje pri vodenju odborov. Sedež opozicijskega podpredsednika je prazen tudi po letu dni. Za podpredsednika zbora sta bila pred glasovanjem o Cerarjevem mandatarstvu takrat izvoljena le Primož Hainz (Desus) in Janko Veber (SD). Večina po izvolitvi Cerarja lani ni dokončala konstituiranja parlamenta z izvolitvijo komisije za nadzor obveščevalnih služb. Na predlog vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer so to zadnje pomembno odločanje po volitvah preložili, ker je SDS za člana komisije predlagala Janšo. Do odločitve, »ali naj preneha ali ne preneha poslanski mandat Janeza Janše«, je Lipicerjeva napovedala, kako se bo zapletalo in da te komisije še dolgo ne bo. Janši je večina, sklicujoč se na zakon o poslancih, mandat »ugasnila« oktobra, a so ustavni sodnik odločitev pozneje najprej zadržali, na koncu pa kot očitno kršitev zakona razveljavili.

Padec Janka Vebra

Prva večja posledica, ko je bila po večmesečnih zapletih z Janševim mandatom komisija za nadzor obveščevalnih služb konec lanskega leta le ustanovljena, Janša pa potrjen za njenega člana, je bil padec obrambnega ministra Janka Vebra. V prejšnjem mandatu, ko je Janša izgubil večino v državnem zboru po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov strank, je Vebra za predsednika državnega zbora izvolila koalicija, ki je za premierko po Janši izvolila Alenko Bratušek. Po volitvah je bil Veber sicer izvoljen za podpredsednika zbora, a ga je premier Miro Cerar že čez nekaj tednov predlagal za obrambnega ministra. »Ugotovili smo grobo kršitev pooblastil vojaške obveščevalne službe,« sta marca sporočila predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Branko Grims (SDS) in podpredsednik Matej Tonin (NSi) na šele drugi redni seji komisije za nadzor obveščevalcev. Na prvi so se ustanovili in dogovarjali, kaj bi delali. Zaradi ugotovitev nadzornikov, da je Veber vojaškim obveščevalcem naročil nadzor privatizacije Telekoma, je premier Cerar državnemu zboru pozneje predlagal razrešitev Vebra in večina poslancev ga je tudi odstavila. Veber se je vrnil v državni zbor, kjer doslej ni dobil pomembnejše funkcije. Odbori, ki jih SDS pred letom protestno ni bila pripravljena prevzeti, imajo od takrat predsednike iz drugih strank. Pomemben odbor za obrambo, denimo, že leto dni vodi Peter Vilfan, ki je julija iz opozicijskega Zaaba prestopil v vladni Desus. Ali bo zaradi prestopa ob ta položaj, še ni povsem jasno. Ko je pred Vilfanom iz vladne SMC med nepovezane izstopil Bojan Dobovšek, je izgubil vse sedeže v odborih in komisijah. Pri Vilfanu bi se lahko razpletlo drugače, ker je Desus pomembna in vplivna stranka. Za Zaab bi bil lahko pomemben programski kongres, ki ga je predsednica Bratuškova že spomladi napovedala za jesen, na njem naj bi spremenili tudi ime. A v stranki še ne vedo, kdaj bo. Uradno pravijo, da še pripravljajo vsebine programa, in ko bodo končali delo, ga bodo sklicali.