Tiskane izdaje
Ljubljana – Številni visoki gostje, ki so včeraj obiskali Ljubljano in se udeležili inavguracije zelene prestolnice Evrope, se na uradnih pogovorih, okrogli mizi in pred novinarji niso mogli izogniti vprašanjem v zvezi z begunci. Še posebej so bili na tnalu župani nekaterih evropskih prestolnic in velemest.
Kadir Topbaş, župan Istanbula
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) opozarja, da dogovor med Evropsko unijo in Turčijo pomeni kratenje človekovih pravic. Človekoljubne organizacije pravijo, da bi bilo vračanje migrantov v nasprotju z mednarodnim pravom. Kako to komentirate?
Zavedamo se nasprotovanj, toda to pravijo tisti, ki hočejo spodkopati dogovor. S tem se ne strinjam. Dogovor je pomemben korak, a je nekatere stvari treba še dodelati. Turčija pri tem vseskozi poudarja, da je treba vzpostaviti varne cone ali mesta, kamor bomo nastanili vse te ljudi, ker se bomo le tako lahko rešili iz sedanjih razmer. Združeni narodi marsikdaj kaj izrečejo, toda namesto tega bi raje pozvali države, naj beguncem zagotovijo humanitarno pomoč.
V razpravi evropskih poslancev s svetom in komisijo v sredo so med drugim opozorili na kršitve svobode medijev v Turčiji. Največji turški časnik Zaman je po tem, ko je nadzor nad njim prevzela vlada, spremenil uredniško politiko. Kaj se dogaja?
Zaman je bil v preteklosti vpleten ali pa je podpiral aktivnosti, s katerimi so poskušali vzpostaviti vzporedno državno strukturo od tiste uradne, ki jo imamo. Menda obstajajo določeni dokumenti, ki to tudi potrjujejo. Toda to je zdaj v rokah sodstva. Kaj bo s časopisom, ni odločitev vlade, ampak je to sodna odločitev in tudi sodišče se je odločilo preiskati časopis. Končna odločitev bo sodna.
Pred turškim veleposlaništvom v Ljubljani se je prav danes [včeraj, op. a.] v organizaciji študentskega društva Iskra zbralo nekaj deset protestnikov, ki so izrazili podporo kurdskemu ljudstvu in opozorili na zločine turške oblasti nad Kurdi.
Nič ne vem o protestu, ki ga omenjate. Rekel pa bi, da to niso teme, s katerimi bi se morali ukvarjati, ker so politično in ideološko motivirane. Različne etnične skupine že stoletja živijo v Turčiji v harmoniji. Kar pa se tiče kurdskega vprašanja, ga je treba proučiti in nasloviti drugače. Seveda imajo ljudje v Turčiji pravico protestirati, to je tudi njihova demokratična pravica, toda le dokler se protesti ne spreobrnejo v nasilje.
Ne morejo vsi ljudje na boljše
István Tarlós, župan Budimpešte
Kakšen je vaš odnos do beguncev in migrantov?
Če bi vsi ljudje hoteli na boljše, bi se Afrika izpraznila, v Evropi pa bi bilo dvakrat več ljudi. Tako ne gre, takšne selitve ljudi so tudi nezakonite, poskusite vi tako priti v ZDA. Nujna je sorazmernost, ljudi, potrebne pomoči, morajo sprejeti države po vsem svetu, ne zgolj nekaj držav v Evropi. Ni mogoče se kar strinjati, da bi takšne mase ljudi čez meje prehajale v druge države.
Je beguncev v Budimpešti in na Madžarskem še vedno veliko, jim pomagate po svojih najboljših močeh?
Velik del teh ljudi je beguncev, ki bežijo pred vojno. Budimpešta jim je vselej odgovorno pomagala in jim pomaga še danes. Krščanska dolžnost jim je pomagati. Če pa gre le za boljše življenje, bomo pa imeli velike težave, zato se moramo usesti in premisliti. Sicer pa sem župan, in ne državni politik. Zato moramo biti mi kot vodilni ljudje v mestu bolj poslovneži in vnaprej videti, kaj je potrebno za mesto. Tudi z vidika begunske problematike.
Kako gledate na množično vračanje tujcev v Turčijo?
Evropska unija se spopada z lastno ideologijo, nič ji ni jasno, kaj narediti. Madžarska ima Turčijo za zelo dobro prijateljico, treba bo najti rešitev. Diplomati prenašajo le vladne smernice, župani pa se lahko pogovarjamo prosto.
Najpomembnejša je varnost ljudi
Yordanka Fandakova, županja Sofije
Kakšno je vaše sodelovanje z bolgarsko vlado?
Sodelovanje z vlado je odlično, nadzor na meji je uspešen in okrepljen, pomoč smo dobili tudi pri nadzoru begunskih centrov. V Sofiji imamo tri begunske centre. Kar me kot županjo zanima, je, kako zagotoviti varnost ljudi in nadzor nad tihotapci ljudi. Nadzor je tudi prioriteta vlade, zato smo skupaj izvedli veliko uspešnih projektov, tako da so meščani lahko mirni, hkrati pa zagotavljamo varnost tudi vsem, ki potrebujejo pomoč. Med drugim smo postavili video nadzorni sistem, ki omogoča hitro posredovanje v primeru težav.
Kako gledate na dogovor v Evropski uniji o skupinskem vračanju migrantov v Turčijo?
Naš predsednik vlade se je udeležil tega vrha predsednikov in uspešno uveljavil naše rešitve za evropske težave.
Kakšne so te rešitve?
Odločitev za vračanje migrantov še ni dokončna. V mojem interesu je, da je nadzor nad begunci in migranti ustrezen in da so ljudje v mestu varni.
Pokazali veliko srce Beograda
Siniša Mali, župan Beograda
Kakšne so v teh dneh razmere z begunci in migranti v Beogradu?
Kot ste najbrž seznanjeni, je tudi Srbija zanje zdaj zaprla meje, tako da se v Beogradu po mojih podatkih nahaja okoli dva tisoč beguncev. Kaj bo z njimi, pa ni vprašanje za Beograd, temveč bolj za Evropsko unijo.
Kakšen je vaš odnos do beguncev?
Seveda moramo biti humani do teh ljudi, moramo jim pomagati. Toda Srbija in Beograd sta v malo drugačnem položaju od sosednjih in zahodnejših držav, saj begunci pri nas nočejo ostati. Res sem se zavzel za čim bolj topel odnos do beguncev, sam sem jih najmanj 20-krat obiskal, se z njimi pogovarjal in posredoval pri pomoči.
Kakšen pa je odnos vaših someščanov?
Zelo sem ponosen na Beograjčane; beguncem so sami od sebe prinašali pomoč, predvsem odeje, hrano, oblačila in obutev. Znova smo dokazali, da je Beograd mesto z velikim srcem. Najbrž ste slišali, da so se na tej težki poti najbolje počutili v Beogradu.
Glede na zadnje informacije o vračanju beguncev v Turčijo − kako naprej?
Sem zgolj župan Beograda, za vse strateške usmeritve bomo počakali na navodila naše vlade, s katero odlično sodelujemo. Z ministrom Aleksandrom Vulinom, ki je v vladi odgovoren za begunsko problematiko, se slišiva tako rekoč vsak dan.
