Tiskane izdaje
Predsednik države Borut Pahor, ki se mu mandat izteče konec leta 2017, bo tako imel izjemno zahtevno kadrovsko opravilo, saj se bo tretjina ustavnih sodnikov zamenjala. Na položajih ustavnih sodnic bodo, ko se mu izteče prvi predsedniški mandat, ostale Jadranka Sovdat, Etelka Korpič - Horvat in Dunja Jadek Pensa. Sovdatovi se mandat izteče decembra 2018, Korpič - Horvatovi septembra 2019 in Jadek Pensovi julija 2020.
Prvi menjavi
Najprej bo za zamenjavo na vrsti predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ki je ustavni sodnik postal še v času predsednikovanja Janeza Drnovška. Mandat se mu izteče 31. oktobra letos. Slab mesec dni zatem (20. novembra) z ustavnega sodišča odhaja Marta Klampfer, ki je bila prav tako Drnovškova izbira. Ostalo sedmerico ustavnih sodnikov je v izvolitev državnemu zboru predlagal Drnovškov naslednik Danilo Türk.
Drugi val
Toda kmalu zatem se mandat izteče še četverici sodnikov, in sicer Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar in Janu Zobcu (vsem 27. marca 2017) ter slab mesec dni kasneje Ernestu Petriču (25. april 2017).
Postopki izbire novih sodnikov bodo stekli že kmalu. Prvi najkasneje aprila, drugi najkasneje nekaj mesecev pred iztekom leta 2016. V skladu z zakonom o ustavnem sodišču mora namreč njegov predsednik najpozneje v šestih mesecih pred potekom mandata ustavnega sodnika o tem obvestiti predsednika države, ki mora potem v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, objaviti poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča. Pogoja za kandidaturo sta poleg slovenskega državljanstva zgolj dva. Kandidat mora biti pravni strokovnjak in star najmanj 40 let.
To ni služba, je poslanstvo
V dosedanjih postopkih izbire novih ustavnih sodnikov skorajda nikoli ni šlo gladko. Ali se je zapletlo že pri izbiri kandidatov ali se je zapletlo kasneje v državnem zboru, kjer je glasovanje tajno, kandidati pa potrebujejo najmanj 46 glasov podpore. Sestava ustavnega sodišča kot najvišjega varuha ustavnosti, zakonitosti in človekovih pravic pa je izjemno pomembna.
Ali kot pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič: »Sestava pomembno vpliva na uspešnost delovanja ustavnega sodišča. Preizkusili smo že obe skrajnosti: prevlado profesorjev prava in prevlado (kariernih) sodnikov. Prva skrajnost lahko vodi v preveč ustvarjalno razvojno razlago ustave, ki lahko meji že na njeno samovoljno razumevanje. Druga pa je preveč obremenjena s formalističnim pristopom, značilnim za delovanje rednega sodstva.
Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da je uravnotežena zastopanost enih in drugih najboljša rešitev. Ustavno sodišče ni drugo vrhovno sodišče, temveč je avtoritativni varuh ustave in človekovih pravic, ki ima zadnjo besedo glede teh vprašanj v sodobni ustavni demokraciji. Biti ustavni sodnik pa ni služba, temveč je poslanstvo, ki terja pokončno, neodvisno in predano delovanje, ki se podreja le ustavi.«
Od formalizma do aktivizma
Ustavno sodišče v sedanji sestavi je s svojimi odločitvami pomembno zaznamovalo družbeni in politični prostor. Spomnimo na nekaj primerov. Preimenovanje Titove ulice, dovolitev parlamentarnih volitev med počitnicami, polno financiranje zasebnega šolstva, različne odločitve o dopustitvi referendumov o različnih pa tudi podobnih vprašanjih, nepremičninski zakon, Patria ... Najbolj odmevne odločitve so v javnosti naletele na zelo različne odzive: od kritik do preveč formalističnega odločanja oziroma do preveč aktivistične drže oziroma do sprejetja preveč vrednostno obarvanih odločitev.
Proste roke
Borut Pahor, ki je v zadnjem času presenetil z nekaterimi kadrovskimi odločitvami in za nekatere porabil zelo veliko časa (denimo izbira kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice), ima pri izbiri kandidatov za ustavne sodnike precej proste roke. Lahko izbira med prijavljenimi kandidati, lahko predlaga tudi druge kandidate, lahko jih predlaga več, kot se jih voli.
Javne pozive k vložitvi kandidatur lahko ponavlja, saj mora sodnik, ki se mu je sicer mandat že iztekel, svoje delo opravljati do izvolitve novega. In v preteklosti je bilo že kar nekaj takšnih primerov, ko so sodniki več mesecev čakali na svoje naslednike. Zaradi tajnega glasovanja o kandidatih v državnem zboru so vedno možna tudi presenečenja.
Brez sprememb
Najverjetneje pa ne bo nobenih presenečenj glede nadaljnjega položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Pravosodni minister Goran Klemenčič jih ne napoveduje. Nekaj poskusov je v preteklosti bilo (diskrecijska pravica ustavnih sodnikov, njihov mandat, način njihovega imenovanja), toda politika jih je vedno ustavila.
