Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada se je odločila, da bo plačila odvetnikov, ki v kazenskih postopkih nastopajo po uradni dolžnosti, in tistih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, prepolovila. Predlog novele zakona, ki jo je vlada sprejela v četrtek in naj bi jo državni zbor na decembrski seji sprejel po nujnem postopku, namreč prinaša ureditev, ki omejuje finančne učinke nove, še ne uveljavljene odvetniške tarife. V skladu z novelo bi bil po spremenjeni ureditvi odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi.
Novela po presoji pravosodnega ministrstva upošteva pomembno razliko, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke ter ko delujejo v obveznem sistemu zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v obveznem sistemu zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V slednjih primerih odvetniki namreč niso izpostavljeni negotovosti glede (manjka) strank in plačila, saj je to zagotovljeno iz državnega proračuna. Novela po presoji ministrstva prispeva tudi h krepitvi pravne države s predlaganimi določbami, ki predvidevajo vzpostavitev preglednega in ažurnega javnega prikaza podrobnejših statističnih in vsebinskih podatkov o sposobnosti odvetništva, da se učinkovito odziva na nepravilnosti, ki jih zazna v lastnih vrstah.
Vrednost točke ostaja ista
Odločitev vlade pomeni, da bo po sprejemu novele zakona o odvetništvu, odvetniška tarifa, ki jo je tik pred zaključkom mandata podpisal prejšnji minister za pravosodje Senko Pličanič, nato pa je finančno ministrstvo pod vodstvom Uroša Čuferja nanjo dalo negativno mnenje, vendarle začela veljati. Sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič se je z odvetniško zbornico dogovoril, da vrednost točke ostane taka, kot je (0,459 evra za vrednost odvetniške točke). Dodatno obremenitev proračuna zaradi višjih tarif za brezplačno pravno pomoč in zastopanje po uradni dolžnosti, pa bo ublažila novela zakona o odvetništvu, ki plačilo odvetnikom znižuje za polovico.
Z vrhovnega sodišča so nam sporočili, da so po njihovi oceni lani odvetnikom za storitve brezplačne pravne pomoči izplačali 2,3 milijone evrov, ocena za letos je 2,9 milijona evrov, v prvih devetih mesecih so namreč že izplačali 2,1 milijona evrov. Za ocene gre zato, ker lani na vrhovnem sodišču niso posebej spremljali višine izplačil odvetnikom za brezplačno pravno pomoč, letos aprila pa so začeli posebej beležiti stroške odvetnikov, izvedencev, tolmačev, stečajnikov in podobno. Podatkov o višini izplačil za zagovornike po uradni dolžnosti pa na vrhovnem sodišču nimajo.
Nedopusten poseg
Toda v odvetniški zbornici trdijo, da predloženi zakon z zbornico ni usklajen. Kot nam je pojasnil njen predsednik Roman Završek »zbornica ni pristajala na znižanje tarife za zastopanje odvetnikov po uradni dolžnosti in v postopkih brezplačne pravne pomoči, saj meni, da tarifa z vrednostjo točke iz leta 2003 ne more imeti negativnih proračunskih posledic in je podala predloge za dogovarjanja o spremembi vrednosti točke navzgor in način znižanja tarif za brezplačno pravno pomoč in za zastopanje po uradni dolžnosti. Vendar je ministrstvo izpostavilo, da v kolikor do dogovora ne pride, ministrstvo samo pripravi zakonodajne rešitve za tovrstno vrednotenje. Zbornica je v petek, 28. novembra, pozno popoldan prejela v strokovno usklajevanje zakon o dopolnitvi zakona o odvetništvu s predlogom za posredovanje predlogov in pripomb h gradivu do začetka prihodnjega tedna. Zbornica se seveda v tako izredno kratkem roku do predloga ni mogla opredeliti. Tak način sprejemanja zakonov je v nasprotju s pravnimi predpisi Republike Slovenije in Evropske unije. Ta zakon tudi ne vsebuje nobenih izračunov finančnih posledic, ki bi utemeljevale tovrsten poseg države v znižanje tarif za brezplačno pravno pomoč in zastopanje po uradni dolžnosti. Še bolj sporna pa se nam zdi sprememba oziroma dopolnitev v zakonu, ki je bila očitno dodana v tekst na seji vlade, ki se nanaša na določilo, da minister za pravosodje s podzakonskim predpisom natančneje določi vrste evidenc, ki jih mora voditi odvetnik, njihovo vsebino ter način vodenja. Gre za povsem nedopusten poseg v samostojnost in neodvisnost odvetništva, za popolnoma arbitrarno določilo, ki omogoča pretirane posege države v opravljanje odvetniškega poklica in to celo s podzakonskim aktom,« meni Završek.
Odpoved sodnim taksam
Vlada se je sicer zaradi negativnih odzivov odpovedala vnovični uvedbi sodnih taks, ki naj bi jih plačevali upniki v stečajnih postopkih in postopkih prisilne poravnave. Za vsako prijavljeno terjatev 30 evrov. Ta namera je zdaj opuščena, ker ni bila dobro sprejeta.
