Za odvetnike iz proračuna manj denarja

Ljubljana – Vlada se je odločila, da bo plačila odvetnikov, ki v kazenskih postopkih stranke zastopajo po uradni dolžnosti, in tistih, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, zmanjšala za polovico. Zdaj je na potezi državni zbor, ki bo o tem po nujnem postopku odločal v sredo.

Predlog novele zakona o odvetništvu, ki jo je vlada sprejela 4. decembra, prinaša ureditev, ki omejuje finančne učinke nove, še ne uveljavljene odvetniške tarife. V skladu z novelo bi bil po spremenjeni ureditvi odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti (ex offo), in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči (BPP), upravičen do plačila v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi. Novela po presoji pravosodnega ministrstva upošteva pomembno razliko, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke ter ko delujejo v obveznem sistemu zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v obveznem sistemu zagotavljanja BPP. V zadnjih primerih odvetniki namreč niso izpostavljeni negotovosti glede (primanjkljaja) strank in plačila, saj je to zagotovljeno iz državnega proračuna. Novela po presoji ministrstva prispeva tudi h krepitvi pravne države s predlaganimi določbami, ki predvidevajo vzpostavitev preglednega in ažurnega javnega prikaza podrobnejših statističnih in vsebinskih podatkov o sposobnosti odvetništva, da se učinkovito odziva na nepravilnosti, ki jih zazna v lastnih vrstah. Odločitev vlade pomeni, da bo po sprejetju novele zakona o odvetništvu odvetniška tarifa, ki jo je tik pred koncem mandata podpisal prejšnji minister za pravosodje Senko Pličanič, nato pa je finančno ministrstvo pod vodstvom Uroša Čuferja nanjo dalo negativno mnenje, vendarle začela veljati. Sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič se je z odvetniško zbornico dogovoril, da vrednost točke ostane takšna, kot je (0,459 evra za vrednost odvetniške točke).

Ni natančnih podatkov

Natančnih podatkov, koliko država porabi za plačilo odvetnikov v takšnih postopkih, ni. Po oceni pravosodnega ministrstva bo ta znesek letos znašal okoli sedem milijonov evrov – tako za plačilo odvetnikov po uradni dolžnosti kot za plačilo storitev BPP. Z vprašanjem, koliko so sodišča porabila za tovrstne odvetniške storitve, smo se obrnili na nekaj največjih okrožnih sodišč v državi. Z ljubljanskega so nam sporočili, da je bil ta znesek 2013 dober milijon evrov, v Kopru skoraj pol milijona evrov, nekaj več kot pol milijona so za te stroške namenili na kranjskem okrožnem sodišču. Toda statistika vodenja teh stroškov se od sodišča do sodišča razlikuje. Na mariborskem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da so npr. za letos evidentirana izplačila odvetnikom glede stroškov sodnih postopkov skoraj pol milijon evrov, kar v skupni masi denarja predstavlja okoli 13 odstotkov za stroške sodnih postopkov. Za BPP pa imajo letos izplačanih obveznosti odvetnikom nekaj manj kot 142.000 evrov, kar predstavlja 40 odstotkov celotne mase denarja, namenjene za BPP. Na celjskem okrožnem sodišču pa pravijo, da bodo letos za BPP namenili nekaj več kot 400.000 evrov, celotni stroški sodnih postopkov pa bodo dosegli dobre tri milijone evrov.

Neusklajeno

V odvetniški zbornici trdijo, da predloženi zakon z zbornico ni usklajen. Kot nam je pojasnil njen predsednik Roman Završek, »zbornica ni privolila v znižanje tarife za zastopanje odvetnikov po uradni dolžnosti in v postopkih BPP, saj meni, da tarifa z vrednostjo točke iz leta 2003 ne more imeti negativnih proračunskih posledic«. Zbornica je imela za posredovanje predlogov na novelo zakona tri dni časa in v tako kratkem času tega ni mogla storiti. Tak način sprejemanja zakonov je po prepričanju zbornice v nasprotju s pravnimi predpisi Republike Slovenije in Evropske unije. Še bolj sporna pa je rešitev, da bo minister za pravosodje s podzakonskim predpisom natančneje določil vrste evidenc, ki jih mora voditi odvetnik, njihovo vsebino ter način vodenja. Gre za povsem nedopusten poseg v samostojnost in neodvisnost odvetništva, za popolnoma arbitrarno določilo, ki omogoča pretirane posege države v opravljanje odvetniškega poklica, meni Završek.