Tiskane izdaje
Ljubljana − Sporočilo nemškega notranjega ministrstva, da bodo tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverili, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto članico EU, v katero so najprej vstopili, vznemirja javnost v vseh državah tako imenovane balkanske poti. Postavlja se vrsta vprašanj, v neugodnem položaju pa bi se lahko znašli zlasti Hrvaška in Slovenija.
Dublinska uredba, poenostavljeno povedano, pravi, da lahko članica EU posameznika, ki zaprosi za azil, vrne tisti članici, kjer je vstopil v EU ali že prej vložil enako prošnjo.
»Dublinska uredba že prej, ko je bil še govor o manjšem številu ljudi, ni uspešno delovala. Statistike kažejo, da je le desetina zahtevkov za vrnitev, ki si jih države pošiljajo med seboj, bilo dejansko tudi izvedenih,« je dejala dr. Neža Kogovšek Šalamon iz Mirnovnega inštituta.
»Vsi, ki zdaj prihajajo v Nemčijo, so v EU prvič vstopili povsod drugod, samo v Nemčiji ne. Predvsem v Grčiji, kamor pa se jih po Dublinski uredbi ne sme vračati, ker je to leta 2011 prepovedalo Evropsko sodišče za človekove pravice. In sicer zato, ker je v Grčiji azilni sistem razpadel, prosilci za azil tam ne morejo dobiti ustrezne zaščite v času čakanja na odločbo o statusu begunca, zanje ni poskrbljeno niti po minimalnih humanitarnih standardih nastanitve in oskrbe,« je opisala dr. Neža Kogovšek Šalamon.
Nemčija torej v Grčijo ne bo mogla vračati ljudi, kar pomeni, da bi jih lahko bodisi na Hrvaško bodisi v Slovenijo, kar bo odvisno od tega, kje je bila oseba prvič registrirana. »Zato EU in Nemčija tako zelo vztrajata pri registraciji. Kolikor mi je znano, Hrvaška ljudi ni dosledno registrirala, šele po pritiskih iz EU so začeli. Slovenija je poskušala registirati bolj ali manj vse, v nekem obdobju jih je le evidentirala, brez odvzema prstnega odtisa, ki pa je edinstveni indikator. Na podlagi evidenc bo zelo težko vračati ljudi, ker imajo mnogi ista imena in datume rojstva,« meni direktorica Mirovnega inštituta, ki razmišlja, da bo Nemčija najbrž vračala ljudi selektivno.
»Kanclerka Merklova je izjavila, da Nemčija ne bo zavrnila nobenega sirskega begunca s pragmatičnim razlogom, ker potrebuje delovno silo in ljudi zaradi lastnega demografskega primankljaja, kar najbrž pomeni, da bo poskušala zadržati tiste, ki so izobraženi, mlajši in na kakršenkoli način perspektivni, vračala pa tiste, ki ne bodo spadali v neke ekskluzivistične kategorije, kar je iz humanitarnega vidika lahko problematično.«
Lahko pa se zgodi tudi drug scenarij, da bo vračanje množično. »Zaradi česar bi lahko zelo hitro razpadla azilna sistema v Sloveniji in na Hrvaškem. Vemo, da slovenske kapacitete niso pripravljene za več kot 500 ali morda tisoč prošenj za mednarodno zaščito na leto. Če se bo število prosilcev za azil podeseterilo, bodo postopki dolgotrajnejši in vse bolj podobni tistim v Grčiji. Potencialno bi se lahko tudi ti dve državi kmalu znašli na seznamu držav, kamor vračanje ni priporočljivo,« razmišlja sogovornica.
Policija je za registracijo prebežnikov uvedla e-aplikacijo registracije, ki omogoča vnos osebnih podatkov v evidence policije v zelo kratkem času, tudi odvzem prstnega odtisa in fotografije, vendar odtisov ne obdelujejo v skladu s tako imenovano uredbo eurodac. Če zaradi okoliščin opravijo preprostejši postopek popisa, pa prstnih odtisov ni odvzamejo.
»Veliko migrantov, ki so državljani Afganistana, Pakistana in Iraka, prihaja iz območij, kjer zaradi kulturnih in socializacijskih razmer v večini sploh ne vedo, kdaj je kdo rojen. Zapomnijo si letnico rojstva, datuma pa ne, saj pri njih ne praznujejo rojstnih dnevov. Policija pri migrantih, ki nimajo dokumentov, operativno taktično preverja osebne podatke, v okviru možnosti,« so nam pojasnili pri policiji.
Pravniki se sicer strinjajo, da je država dolžna sprejeti ljudi, če so izpolnjeni kriteriji, vendar so pomisleki, da bi bili lahko postopki zapleteni, glede na to, da nekaterim niso vzeli odtisov, odvzetih pa niso vnašali v eurodac, česar tudi Hrvaška menda ni počela.
»V vsakem primeru se morata dve državi dogovoriti za vračanje. V preteklosti se je že dogajalo, da je Slovenija, na primer, zaprosila Italijo, naj sprejme migrante, ki so evidentno prišli od tam, a od Italije niti odgovora ni dobila in jih seveda tja ni mogla vrniti,« je povedal Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki opozarja, da je še kup nejasnosti. Če bi se dublinska uredba dosledno izvajala, bi morali vsi, ki zadnje tedne prihajajo v Nemčijo, nazaj na Hrvaško. A le če bi se ta s tem strinjala. »Ne gre za avtomatizem,« opozarja Zlatar. Realno gledano pa ni prav verjetno, da bi na deset tisoče ljudi peljali nazaj na Hrvaško.
Pri tako imenovanih varnih izvornih državah, kamor spada, denimo, Zahodni Balkan, pa se napoveduje, da bodo ljudi vračali v njihove domovine.
