Tiskane izdaje
Ljubljana - V petek, na zadnji izredni seji državnega zbora pred volilnim tednom, poslanci ne bodo razpravljali o noveli, s katero bi Janezu Janši prepovedati vodenje vlade, če bi na volitvah njegova stranka dobila večino in tudi ne o predlogu, da bi moralo vrhovno sodišče o izpustitvi iz zapora predsednika SDS odločati v 48 urah.
Prepoved vodenja vlade in ministrstev za pravnomočno obsojene je predlagalo Zavezništvo premierke Alenke Bratušek, hitrejše odločanje sodnikov v kazenskih postopkih pa SDS bivšega premiera Janše.
Jurša: Državi se dela škoda
»V Zavezništvu obžalujemo, da se večini ostalih parlamentarnih strank ne zdi sporno to, da pravnomočno obsojeni politik kandidira na volitvah,« je Jerko Čehovin (ZaAB) na kolegiju predsednika DZ Janka Vebra povzel, da jim ni uspelo zbrati dovolj poslanskih podpisov, da bi parlament na izredni seji v petek razpravljal in odločal o spremembi zakona o vladi, s katero bi določili, da pravnomočno obsojeni ne sme postati premier, če na parlamentarnih volitvah morebiti zmaga.
Podpis pod zahtevo za sklic izredne seje je ZaAB neuspešno ponudili vsem razen SDS, je povzel Čehovin. A iz drugih strank niso prispevali podpisov. Zavezništvu na današnjem Vebrovem kolegiju ni uspelo doseči večine niti, da bi novelo, po kateri bi vsaka pravnomočna obsodba premiera v prihodnosti pomenila avtomatski padec celotne vlade, razpuščeni parlament sprejemal po skrajšanem postopku.
Pomembno vlogo pred odločanjem je imel vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša, ki je dejal: »Ko predsednik države razpusti parlament, se določene stvari več ne bi smele sprejemati, predvsem zaradi tega, ker se dela državi, verjeli ali ne, škoda. Poslanci odločajo po načelu, da bodo uspeli na volitvah, promovirajo se...«
Odločanje kolegija o hitrosti odločanja posebnega smisla sicer ni imelo. Če ni podpisov za izredno sejo parlament o noveli ne more odločati po nobenem postopku, z izvolitvijo novega zbora pa se vse procedure začnejo na novo.
Vlada prehitela SDS
Pred poslanci v petek ne bo niti novele zakona o kazenskem postopku, pa čeprav je 26 poslancev SDS pravočasno vložilo zahtevo za izredno sejo. A jih je predsednik zbora Veber zavrnil. V proceduri je namreč že novela istega zakona, ki jo je teden pred SDS vložila vlada. Ko je postopek spreminjanja zakona sprožen, ne more hkrati potekati še drugi o drugačnem predlogu. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je sicer protestiral, da gre za vsebinsko povsem različni spremembi, a možnosti, da bi lahko spremenil Vebrovo odločitev, ni bilo.
SDS je predlagala, da bi sodišča v kazenskih zadevah na prvi stopnji morala odločiti v pol leta, na drugi stopnji v treh mesecih, o zahtevah za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče v treh mesecih, o začasnem zadržanju sodbe, če obsojeni zatrjuje, da so mu bile kršene temeljne človekove pravice ali svoboščine, kot denimo Janez Janša, pa v 48 urah.
Novost, ki jih je predlagala SDS do volitev, celo če bi jih parlament ta teden uzakonil, ne bi obveljale.
