Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je ponovno imenovala Boštjana Vernika Šetinca za zagovornika načela enakosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za obdobje petih let. Vernik Šetincu se je namreč včeraj iztekel mandat zagovornika načela enakosti.
Zagovornika načela enakosti smo dobili na podlagi Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja že leta 2005. Zagovornik obravnava vse vrste diskriminacije na podlagi katere koli osebne okoliščine. Zakon zagotavlja enako obravnavanje za vsa področja družbenega življenja, ne samo glede na spol, ampak tudi glede na raso, etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, spolno usmerjenost ali starost. Zagotavlja pa tudi enako obravnavo vseh oseb pri uveljavljanju njihovih pravic in obveznosti ter pri uresničevanju njihovih temeljnih svoboščin.
Če zagovornik ugotovi, da ima domnevna kršitev vse znake diskriminacije lahko predlaga sporazumno rešitev diskriminatornih dejanj. Kršitelju priporoča, kako naj odpravi nepravilnosti. Če te niso odpravljene v skladu s priporočilom, pa zagovornik o kršitvah obvesti pristojno inšpekcijo. Ta je dolžna obravnavati zagovornikovo mnenje in uvesti postopek zaradi prekrška pri pristojnem organu, če tudi sama oceni, da je šlo za diskriminacijo.
Zagovornik ni neodvisen
V praksi se je izkazalo, da je zagovornik neučinkovit. To je spoznal Vernik Šetinc že kmalu po imenovanju v prejšnjem mandatu. Zato je vladi predlagal ukinitev institucije zagovornika načela enakosti. Zagovornik lahko namreč o kršitvah načela enakosti izdaja le mnenja. Zakon drugih ukrepov ne predvideva. Če se mnenja zagovornika ne spoštujejo, se kršitve ne odpravijo, saj hkrati ne delujejo drugi pravni mehanizmi, kot so sankcije. Zavzel se je za takšen neodvisen organ, »ki ima nek proaktiven pristop, ki zna prepričevati, svetovati kaj je prav in kaj ne, ki daje jamstvo, da se bodo njegove odločitve lahko preverile na sodišču.«
Sloveniji opomin evropske komisije
Na to je že pred leti opozoril varuh človekovih pravic, ki je predlagal vladi naj ustanovi neodvisno institucijo za zagotavljanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji, podobno informacijskemu pooblaščencu. Slovenija je v zvezi s tem tudi že prejela uradni opomin od evropske komisije, ker zagovornik dejansko nima statusa neodvisne pravne osebe, kar vzbuja dvom glede njegovega neodvisnega delovanja, zlasti ko so prijavljeni ali ugotovljeni primeri diskriminacije v javni sferi. Prav tako zagovornik ne opravlja neodvisnih študij, raziskav in analiz v zvezi z diskriminacijo.
Predlog novega zakona
Zaradi tega je ministrstvo za delo pripravilo osnutek sprememb zakona po katerem bi se zagovornik preoblikoval v samostojen in neodvisen organ, ki bi imel položaj direktorja vladne službe, vendar bi bil še vedno pod pristojnostjo predsednika vlade. Neodvisnost pa bi mu zagotovili z natančno opredelitvijo nalog zagovornika, glede katerih mu nihče ne sme dajati obvezujočih navodil, sodeloval pa bi tudi pri pripravi državnega proračuna. Osnutku novele zakona so nasprotovale nevladne organizacije, ker ne zagotavlja neodvisnosti zagovornika. Po njihovem mnenju tudi ne omogoča lažjega dostopa do učinkovitega sodnega varstva.
Na podlagi javne razprave in posvetov z nevladnimi organizacijami je ministrstvo za delo odstopilo od novele zakona in je pripravilo nov predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo.
