Zahtevajo spremembe političnega sistema in kulture

Ljubljana – Četrta vseslovenska ljudska vstaja postaja vse bolj politično gibanje. Po odhodu koalicije Janeza Janše, ki je vstajnikom s svojim političnim cinizmom »zelo pomagal« privabljati ljudi na ulice, je organizatorjem v soboto v slabem vremenu uspelo zbrati približno 5000 protestnikov.

Vstajniško gibanje je na prelomni točki. Poleg izziva, kako ohraniti gibanje v medvladju, različne skupine v njem tudi različno razmišljajo, kako naprej. Med njimi je nastalo tudi trenje, saj del gibanja očita drugim, da pri zahtevi po odhodu celotne politične klike niso dosledni do ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga – tako kot Janšo – bremenijo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije. To v javnem pismu očita Marcel Katič, ki pravi, da za delom vstajnikov stojijo profesorji z ljubljanske fakultete za družbene vede, za njimi pa LDS, Zares in Pozitivna Slovenija (PS) z »zamrznjenim« predsednikom Jankovićem.

Igor Koršič pravi, da spori niso preprečili skupnega programa, ki so ga protestniki prebrali v soboto na Kongresnem trgu, tako imenovane Pomladne deklaracije. Trenja med pripadniki gibanja razume kot posledico dolgotrajnega procesa z veliko različnimi udeleženci, z različnimi cilji, ko se vstaja počasi spreminja v politično gibanje.

Oditi mora vsa politična klika

»V njem je treba doseči enotnost v različnosti,« pravi Koršič. Udeležba nekaj tisoč ljudi v dežju pa ne kaže ravno na usihanje vstaje. Kljub temu da »vladajoči vedno bolj poslušajo«, obrisi delovanja nove koalicije, ki jo sestavlja mandatarka Alenka Bratušek (PS), ne morejo zadovoljiti zahtev vstajnikov po odhodu celotne politične klike, zato je – tako Koršič – vstajniški fenomen nepovraten. »Četudi bi gibanje v medvladju in v začetku delovanja nove koalicije nekoliko presahnilo, bi se kmalu zagotovo vrnilo,« napoveduje Koršič.

Na četrti vseslovenski ljudski vstaji, ki je v soboto potekala v prestolnici, so zbrani vztrajali pri odhodu celotne politične klike in s transparenti in vzkliki zahtevali korenite spremembe. V Pomladni deklaraciji so oblikovali tudi skupne politične zahteve.

Vstaja se je začela ob 15. uri na Kongresnem trgu, čez približno uro in pol pa so se protestniki podali na pohod po Ljubljani in za nekaj časa blokirali promet po glavnih ulicah. Na vhod Banke Slovenije in na sodno palačo so nalepili napise »naša last« in s tem opozorili, kdo je resnični suveren v tej državi. Pred Vrhovno sodišče je priromala tudi simbolična krsta, s katero so protestniki želeli simbolno opozoriti na »smrt« pravne države.

Na velik transparent so napisali imena približno stotih ljudi, ki so po njihovem uničili Slovenijo, nato so v prvem procesu »vseslovenskega ljudskega sodišča«, kot so ga poimenovali, protestniki obsodili tajkune, politike in druge vplivneže, ki da so »zavozili Slovenijo«. Prvo ime je bilo Janez Janša, takoj za njim pa Milan Kučan. Krivdo so med drugim izrekli tudi Bošku Šrotu, Igorju Bavčarju, Gregorju Golobiču, Zoranu Jankoviću, Borisu Popoviču, Binetu Kordežu, Stanetu Valantu, Ivanu Zidarju in Hildi Tovšak, slovenskim bankirjem in Katoliški cerkvi. Udeleženci-porotniki so za vsakega posebej zavpili »kriv«, nato pa so napihljive maske politikov in drugih ob petju Internacionale spustili v zrak.

Del protestnikov se je odpravil pred ljubljanski Magistrat, kjer so Jankovića s klici »Zoki, spoki!« pozvali k odstopu, manjše skupine protestnikov so bile tudi pred predstavništvom Evropske komisije, pred državnim zborom in pred ameriškim veleposlaništvom.

Protestniki pred policijsko postajo na Trdinovi ulici

Protestniki zahtevajo korenite spremembe političnega sistema in kulture. Med drugim razpis predčasnih volitev v šestih mesecih od imenovanja prehodne vlade, na njenem čelu pa zahtevajo osebo z nesporno moralno avtoriteto; instrument ljudske nezaupnice; reformo sodstva in takojšnje in učinkovito sojenje vsem, ki so do premoženja prišli na sporen način. Protestniško gibanje zahteva prenovo države, ki bo temeljila na morali, socialni pravičnosti in na resnični suverenosti ljudstva.

Vstajo je tudi tokrat strogo varovala policija s posebnimi enotami in konjenico. Ukrepanje policije, ki je za nekaj časa pridržala tri protestnike, je skoraj povzročilo nasilje, saj se je nekaj sto udeležencev takoj odpravilo pred policijsko postajo na Trdinovi ulici, ki so jo zavarovale specialne enote policije. Po nekajurnem patpoložaju, ko se protestniki niso hoteli raziti, dokler policija ne izpusti pridržanih, je ta, nekaj pred deseto zvečer, to tudi storila. Kljub temu so pridržanim izdali globe za domnevno kršenje javnega reda in miru.