Zakon o zdravniškem delu brez zdravnikov

Ljubljana - Po nujnem postopku namerava vlada poslati v parlament novelo zakona o zdravniški službi, češ da je treba preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države. Zdravniki opozarjajo, da ni nobenega razloga za nujni postopek in da je zakon na nekaterih točkah škodljiv.

Novela zakona o zdravniški službi ima dva vsebinska sklopa. Prvi je postopni prenos nekaterih stroškov iz ZZZS na splošni proračun. Drugi vsebinski sklop pa se nanaša na spremembo specializacij, torej podiplomskega izobraževanja zdravnikov.

23 milijonov stroškov iz ZZZS na proračun

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predlaga postopni prenos stroškov za financiranje pripravništev vseh zaposlenih v zdravstvu ter za financiranje specializacij zdravnikov in zobozdravnikov. Skupaj gre za 79,6 milijona evrov na leto, ki jih zdaj plačuje ZZZS (zdravstvena blagajna), po novem pa naj bi jih državni proračun.

Prenos stroška bo postoen: letos bo šlo za 23 milijonov evrov, naslednje leto za 40, leta 2019 za 60 in leta 2020 za vseh 80 milijonov evrov. Zakaj nujni postopek? Zaradi čakalnih vrst, pojasnuje ministrica.

»Čakalne dobe so eden ključnih problemov slovenskega zdravstvenega sistema in eden ključnih problemov za delovanje te države, ki neposredno in posredno povzročajo zdravstvene, socialne, gospodarske in finančno težko popravljive posledice za državo. Skrajševanje čakalnih dob pa je nemogoče zagotoviti brez dodatnih finančnih sredstev zdravstveni blagajni oziroma razbremenitvi financiranja iz sredstev zdravstvene blagajne stroškov, ki vanjo ne sodijo,« piše v utemeljitvi.

Zdravniške specializacije pod politične peruti

Zdravniki so prepričani, da sam prenos denarja ne bo omogočil skrajšanja čakalnih dob. Ogorčeni so, ker je ministrica ključni zakon, ki zadeva zdravnike, pripravila brez zdravnikov. Zakon sicer pozdravljajo zaradi uvedbe enoletnega sekundariata (k dosedanjemu pol leta pripravništva še dodatnega pol leta izobraževanja v okviru sekundariata), ki bo omogočil, da pred pričetkom specializacije ne bodo brezposelni.

Razpis za specializacije je do sedaj vodila zdravniška zbornica, ministrstvo pa daje soglasje k njim. Po novem bo obrnjeno. Z zakonom jemlje politika specializacije v svoje roke. O številu in vrstah specializacij bo odločala petčlanska komisija, v kateri bo samo en predstavnik zbornice, torej zdravniške stroke. Sedaj so razpisi regijski, po novem bodo »dvotirni«: nacionalni in za znanega naročnika. Na zdravniški zbornici ocenjujejo, da bo s tem glavnina odločanja prešla v roke javnih zdravstvenih zavodov, kar »lahko vodi v katastrofalne posledice«, je dejal Gregor Prosen, predsednik sveta za izobraževaje zdravniške zbornice. Vsi po vrsti menijo, da je prenos načrtovanja specializacij in nadzor nad njimi – oboje je zdaj v rokah zdravniške zbornice – škodljivo prenesti na ministrstvo, torej na politiko.

Brez menjave specializacije

Zdravniki pa opozarjajo še na druge težave, ki jih bo povzročil zakon. Predvidenih sprememb ni mogoče izpeljati brez mreže javne zdravstvene službe, te pa še ni. Poleg tega menijo, da je zakon do zdravnikov, posledično pa tudi do bolnikov »nečloveški«.

Zakon namreč omejuje zdravnike pri zamenjavi specializacije in pri izbiri delovnega mesta. Do zdaj so zdravniki lahko enkrat zamenjali vrsto specializacije, po novem pa je ne bodo mogli več. To pomeni, da bodo na svojem delovnem mestu nezadovoljni ali pa, da bodo celo nesposobni za delo. Konkretno: če zboli radiolog za rakom, je za njegovo zdravje pogubno, da bi še naprej delal z radioaktinim sevanjem. Po novem bi si moral drugo specializacijo plačati sam. Ali: če si kirurg poškoduje zapeste, ne more biti več kirurg. Kaj naj torej dela? Oboje bo slabo za bolnike, opozarjajo zdravniki. Zdravniki so se lahko uzobrazili iz dveh vrst specializacij, kar je za bolnike dobro, saj imajo več znanja. Po novem bo to možno le izjemoma, pri specializacijah, ki zahtevajo dvojno specializacijo (intenzivna medicina, subspecializacije za otroke).

Restriktivni ukrepi odganjajo zdravnike v tujino

Zakon predvideva tudi, da se bodo morali mladi zdravniki »nemudoma« po specializaciji zaposliti, kar je mogoče interpretirati, da se morajo zaposliti na prvem delovnem mestu, ki bo na voljo. To pomeni, da jim bo kratena pravica do svobodnega odločanja, da bodo morda morali delati na drugem koncu Slovenije, da bodo nezadovoljni in zato težje na voljo pacientom, opozarjajo mladi zdravniki. »Z restriktivnimi ukrepi nas odganjajo iz Slovenije. Še več jih bo odšlo v Anglijo, Nemčijo in drugam,« je povedal Luka Kovač, predstavnik skupine mladih zdravnikov, ki so se aktivno vključili v nasprotovanje zakonu, »saj se ta zakon mladih najbolj tiče«, je dejal.

Mladi zdravniki so o težavah zaradi novega zakona spregovorili v spodnjem posnetku.