Zastavili pot za novo pokojninsko reformo

Ljubljana – Postopoma naj se doseže dostojna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70 odstotkov. To je eden od ciljev usklajenih izhodišč za prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je sprejel ekonomsko-socialni svet, podpirajo pa jih vsi socialni partnerji.

Transparentnost delovanja in finančna vzdržnost pokojninskega sistema, z odhodki za pokojnine v višini, ki prispevajo k finančni vzdržnosti celotnih javnih financ, dostojna višina pokojnin in dvig zaupanja vseh generacij zavarovancev so ključni cilj razvoja pokojninskega sistema, kakor ga vidijo predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. To je rezultat več kot leta dni pogovorov in pogajanj po objavil bele knjige o pokojninah, ki so jo pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Za dvig starosti

Dokument, s katerim soglašajo vse tri strani, naj bi služil za podlago sprememb v prihodnjem mandatu. »Mislim, da smo v tej vladi naredili vse, kar je treba, da bo imela naslednja vlada veliko lažjo pot do sprememb pokojninskega sistema,« je komentirala ministrica Anja Kopač Mrak.

V njem so določili nekaj konkretnih ukrepov za dosego ciljev. Med drugim se zavzemajo za polno uveljavitev načela »vsako delo šteje«, tako skozi plačilo prispevkov kot tudi z odmero pravic. Zelo pomembno je tudi soglasje za dvig dejanske upokojitvene starosti, saj je bilo pri tem vprašanju doslej zlasti na sindikalni strani vedno precej zadržkov. Podaljšanje delovne aktivnosti naj bi spremljali ukrepi na trgu dela, za spodbujanje zgodnejšega zaposlovanja mladih in podaljšanje aktivnosti starejših, tudi z vpeljavo posebnih finančnih spodbud tako za delodajalce kot za zavarovance. Strinjajo se glede poenotenja različnih dob veljavne zakonodaje v enotni termin »zavarovalna doba« ter glede transparentnejšega načina odmere pokojnine, ki bo izhajal iz načela enake obravnave žensk in moških.

Formula za usklajevanje pokojnin mora biti vnaprej sistemsko določena tako, da preprečuje posege v njeno ureditev ter zagotavlja ohranjanje realne vrednosti višine pokojnin, poklicna rehabilitacija pa mora postati temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja. Dodatno pokojninsko zavarovanje je treba določiti predvsem v smislu nadgradnje višine dohodka v času upokojitve, vendar ne na račun zmanjševanja pomena prvega stebra.

Nič brez soglasja partnerjev

Pokojninska reforma iz leta 2012, po mnenju podpisnikov, daje pozitivne učinke glede vzdržnosti sistema, zadnje projekcije kažejo, da bodo odhodki za pokojnine stabilni od leta 2025. Hkrati so se zavezali, da se bodo vse spremembe izvajale ob širšem družbenem konsenzu, v soglasju s socialnimi partnerji in na temeljnih načelih dokladnega pokojninskega sistema, ki so že zgodovinsko vgrajeni.

Dobrodošlo bi bilo, da bi novo zakonodajo sprejeli pred letom 2020, da bi se uveljavljala postopoma in z ustrezno dolgimi prehodnimi obdobji, ki bi zagotavljali predvidljivost sistema. S tem bi se ognili pojavu, ki smo mu bili priča ob vseh spremembah v zadnjih letih, da so ljudje, ki so bili blizu izpolnjevanja pogojev, dobesedno drli v pokoj, takoj ko se je začelo govoriti o reformi. Prav eksplicitni zapis nujnosti soglasja socialnih partnerjev za posege v sistem so posebej pozdravili predstavniki sindikatov, dobršen del delodajalskih organizacij pa dokumenta še ni podpisal, ker ga morajo prej potrditi njihovi organi, a izhodišča podpirajo kot razmišljanje v pravo smer.