Žerjav: Predčasne volitve bi bile najslabša rešitev

Ljubljana – Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednik SLS Radovan Žerjav presoja, da se je slovenska politika po padcu bonitetnih ocen znašla na prelomni točki.

Politika bi po njegovem morala pokazati pripravljenost na popuščanje in sklepanje kompromisov, pri tem pa opustiti nepotrebno zapletanje z ideologijo. Tudi sam bo poskušal prepričati opozicijo, zakaj bi bilo koristno podpreti fiskalno pravilo, SLS pa bi bila pripravljena odstopiti od ustanovitve Slovenskega državnega holdinga.

Pojasnite nam svojo nedavno izjavo, da bi v tem trenutku morali biti prednostna naloga ukrepi in šele na drugem mestu spopad z osebo Janeza Janše.

Izrečena je bila po padcu bonitetnih ocen Sloveniji. V teh okoliščinah mora celotna politična elita, ko si je julija vzela dvomesečni premor, dobro razmisliti o položaju in doseči kompromis pri ključnih vprašanjih. To je pomembno, ker bi bil to v primeru poenotenja ključni signal mednarodnim finančnim trgom. Če se to ne bo zgodilo, če ne bomo zmožni pokazati, da zmoremo, potem trenda padanja bonitetnih ocen ne bomo zaustavili.

Nižje bonitetne ocene imajo veliko širše posledice, kakor se morda zdi na prvi pogled .

Problem je, ker se nižje bonitetne ocene države prenašajo tudi na podjetja. Ne le na banke in druge finančne institucije, ampak tudi na običajna izvozna podjetja. Njihovi partnerji spremljajo dogodke v Sloveniji, zato se lahko zgodi, da bo neposredna posledica padanja bonitetnih ocen tudi upad izvoza. To pomeni, da nam v tem primeru pade ključni potencial za morebitno rast. Ne moremo več pričakovati, da bo rast slonela na domačem povpraševanju, ker tega potenciala ni več, edino, kar nam preostane, je izvoz. To pomeni, da imajo predsedniki parlamentarnih strank veliko odgovornost. Pričakujem, da se bodo v dopustniškem času glave ohladile in da bomo našli kompromis. Reševanje bančnega sistema, fiskalno pravilo in dogovor o ureditvi referenduma so ključni ukrepi. Če bank ne bomo reševali v sklopu holdinga, potem to ni več prednostna naloga. Tem ukrepom bi pozneje sledili ukrepi za rast gospodarstva.

Opozarjate na politično enotnost. Je ta sploh mogoča?

Jasno je, da v slovenski politiki ne moremo o vsem enako razmišljati, ker imamo različne ideološke podlage. A zdaj moramo to pustiti ob strani. V SLS se poskušamo distancirati od ideologije – prednostna naloga mora biti reševanje države in gospodarstva. Stranke imamo tudi različne poglede na ekonomske politike, a na neki točki moramo tudi pri tem doseči konsenz.

Kdo je večja ovira pri reševanju težav, Janez Janša ali opozicija, na katero te dni mnogi apelirajo, naj bo konstruktivna in naj podpre vladne predloge?

S svojo izjavo nisem stopil nikomur v obrambo. Pri vsakem sporu sta potrebni vsaj dve strani, v našem konkretnem govorim o sedmih straneh in od teh bi bilo odgovorno le to, da sklenemo dogovor na način, da se vsak nekoliko pomakne nazaj in sprosti prostor za kompromise. Sam sem pripravljen narediti dva koraka nazaj, če bi bilo treba, ker mi zdaj ni več pomembno, kako bomo reševali banke in njihove slabe naložbe – v holdingu ali skladu: SLS je pripravljena na kakršen koli kompromis, le da pridemo do ukrepov, ki jih bomo izvajali. Zavračam vztrajanje na političnih okopih in takšnih rešitvah, od katerih ni nihče pripravljen odstopiti niti za milimeter. Takšnega političnega razmišljanja v teh časih ne sme biti.

Če politične enotnosti ne bo, kako bi bilo mogoče preseči sedanje razmere: nova koalicija, predčasne volitve?

Predčasnih volitev ni mogoče izključiti, če bi se znašli v popolni blokadi, a se postavlja vprašanje, ali bi to bila najboljša rešitev. Če se ne bomo zmogli dogovoriti, bomo odgovorni politiki morali nekaj narediti. Ni mogoče cepetati na mestu, ker to zame ni nobena opcija: nočem opravljati delo ministra za gospodarstvo, medtem ko padajo bonitete, nimam pa nobenih vzvodov, da bi kaj spremenil. Če se bo to zgodilo, bo treba iskati alternativno rešitev.

Kaj pa je to?

Sestava druge koalicije znotraj sedanjega razmerja političnih sil ali pa predčasne volitve. Te so zaradi časovne stike, v kateri smo se znašli, najslabša rešitev, ker si politiki ne moremo več jemati časa za ukvarjanje s samimi seboj.

Kaj se je zgodilo, da se je politika znašla v popolni blokadi?

Tega ne razumem najbolje. Vzroke za to je treba verjetno iskati v tem, da so se odpirale določene ideološke teme, ki jih ne bi bilo treba. To je vneslo nemir in razočaranje med ljudi. To so teme, ki po vsebini ne ponujajo nikakršnih rešitev za izhod iz krize in spodbujanje gospodarstva. SLS se je poskušala ves čas distancirati od tega. Čeprav so se odpirale ideološke teme, to ne bi smelo ovirati sklepanja kompromisov in dogovorov okoli ključnih ukrepov.

Kaj pravite o »New Dealu«, ki ga predlaga Jože P. Damijan? Ta govori o investicijah in pametnem varčevanju.

Tudi v vladi zagovarjamo investicije, ključno vprašanje pa je, kako oziroma s čim jih financirati. Ali jih bomo z zadolževanjem, tako kot smo gradili avtocestni križ? Zdaj čutimo pritisk, da bi na identičen način financirali železniško infrastrukturo. Vendar se pri tem znova postavlja vprašanje, kdo bo plačal vse te dolgove. Javne investicije je zagotovo treba zagnati, a s čigavim denarjem? Menim, da potrebujemo nov model financiranja, ki bi ga lahko opredelili kot javno-zasebno partnerstvo, da bi na ta način pridobili tuji kapital. Druge možnosti ne vidim.

Obstaja tuji kapital, ki bi investiral v Slovenijo?

Seveda, a je treba pred tem, da bi pridobili tuje investitorje, urediti gospodarsko in poslovno okolje. To je naša pomembna domača naloga, ki jo že aktivno rešujemo.

Pa ima vlada potencial premakniti voz naprej?

(Pomisli.) Vse je odvisno od političnega dogovora – ne zgolj v koaliciji, ampak tudi z opozicijo. Rešitev treh ali štirih ključnih vprašanj, o katerih se pogovarjamo na parlamentarnih delovnih skupinah, je prelomna točka. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo delamo naprej in pripravljamo spodbude za gospodarstvo, prijaznejše poslovno okolje in pritegnitev tujih investicij. Vlada dela naprej, a če ne bomo ustvarili primernega okolja za spremembe, če ne bo vladi omogočeno izvajanje težkih in nujnih sprememb, potem se postavi vprašanje, ali je smiselno cepetati na mestu. Kot minister za gospodarstvo se bom sestal s predsedniki vseh parlamentarnih strank, dobil se bom tudi s Pozitivno Slovenijo in Socialnimi demokrati. Na teh srečanjih si bom prizadeval za zbližanje pogledov o nujnih rešitvah.