Žiga Turk se umika iz aktivne politike

Minister v odhodu se je zahvalil sodelavcem in deležnikom, žal mu je, da je bil mandat tako kratek.

Objavljeno
19. marec 2013 14.17
Posodobljeno
19. marec 2013 14.52
vidic turk
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

Ljubljana - Minister Žiga Turk, član SDS, se hkrati z odhodom s funkcije ministra za nekaj časa umika tudi iz aktivne politike.

»Razmišljujoč človek je v politiki vedno razpet med rezultati lastnega premisleka ter mnenji in dejanji ekipe, v kateri sodeluje. Tej razpetosti se nameravam v prihodnje izogniti«. V roku treh mesecev se bo kot profesor vrnil na ljubljansko univerzo.

Na zadnji tiskovni konferenci - glasovanje v državnem zboru o novih ministrih bo jutri - je poudaril nekaj svojih dosežkov in ocenil novo koalicijsko pogodbo. »Nič nismo eksperimentirali, ampak smo delali svoje delo«, se je odzval na včeraj izrečene besede kandidata za njegovega naslednika Jerneja Pikala.

Oportunistična politika je tista, ki vsem po malem jemlje, da ti sploh ne opazijo, in daje nekaterim glasnim interesnim skupinam, je povedal Turk. Koalicijska pogodba bo vsem povišala davke, da ne bi bilo treba zategovati pasov, bo povišala zadolževanje. Otroci ne bodo dobili samo izobrazbe, ampak jim bodo zaradi take politike naložili tudi dolg. »Nisem prepričan, da manj dolga nujno pomeni tudi slašbo izobrazbo.«

Po njegovem mnenju je v koalicijski pogodbi na področju izobraževanja in kulture več skrbi za sistem, vlaganje vanj in zaposlene v njem, kot pa za njegove uporabnike. Drugih idej, kot je utrjevanja monopolnih javnih ustanov in metanja polen pod noge tistim, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti ali zasebne organizacije, ni. »Vse se zdi, da bo ostalo tako, kot je, edina sprememba bo podržavljanje izobaraževanja, ki je že zdaj 95- ali 96-odstotno državno.« Namesto, da bi za cilj postavili ponudbo kvalitetenega in dostopnega izobraževanja, je cilj vlaganje v javno izobraževanje.

Zaradi teh besed smo ga vprašali, na podlagi katerih analiz so ugotovili, da je zasebna Fakulteta za medije, ki je prejšnji teden dobila eno od treh koncesij, kvalitetnejša od javnih institucij, ki takšne programe izvajajo; spomnimo še, da so vpis na vse družboslovne programe zmanjšali za petino. Povedal je, da bi, če bi imeli več časa, oblikovali merila, po katerih bi ocenili vse obstoječe koncesije in študijske programe. Ni ga bilo, zato tudi analize ne. Na področju medijev pa so to koncesijo podelili zato, trdi Turk, da bi zagotovili možnost za konkurenco in večjo pluralost ter možnost, da se nekdo spopade z izzivi, ki jih medijem predstavljajo nove tehnologije.

Glavni »dosežek« koalicijske pogodbe na področju kulture je po njegovem mnenju vzpostavitev samostojnega ministrstva, kar je dopadljiva odločitev, vsebinsko pa program prinaša zgolj nadaljevanje aktivnosti, ki že tečejo.