Tiskane izdaje
Zahteva opozicijske SDS, da DZ že jutri odloči o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, pretresa vrh slovenske politike. Stranke se strinjajo le, da bi padec zlatega pravila zdaj pomenil pravo katastrofo, ker bi mednarodnim trgom poslal sporočilo, da država ni pripravljena zategniti pasu.
Ključni problem je besedilo, ki ga bodo imeli danes na mizi poslanci. V njem je zapisano, da bo Slovenija uravnotežila proračun že leta 2015, kar je glede na pesimistične gospodarske napovedi najbrž težko ali celo neizvedljivo.
Kaj predlaga koalicija
Zato PS in SD – s tem pa se strinjajo tudi druge koalicijske stranke in SLS – predlagata, da bi jutri sporno besedilo parlament vrnil v obravnavo ustavni komisiji. Tam bi letnico 2015, kot je včeraj pojasnil predsednik parlamenta Janko Veber, »zaradi zaostrenih ekonomskih okoliščin« spremenili v 2017 ali 2018.
Gre za precendenčni primer v parlamentarni praksi, vendar Veber upa, da ga bo koalicija na jutrišnji izredni seji DZ lahko izpeljala že z 46 glasovi. PS, SD, DL in Desus imajo zagotovljenih 49 glasov, pri omenjenem vprašanju pa jim bo »pomagalo« tudi šest poslancev SLS. »Po mnenju pravnika Mira Cerarja je to možno samo zaradi bistveno spremenjenih okoliščin. To namreč ni običajna odločitev, ampak izjema,« je vladni scenarij argumentiral Veber in hkrati priznal, da »bodo glede tega najbrž še kakšne polemike«.
Kaj zavrača SDS
Res se je že v sredo zvečer na sestanku vodij poslanskih skupin pri predsedniku DZ Janku Vebru pokazalo, da je proti preložitvi odločanja predlagateljica izredne seje SDS, ki se ji je pridružila še NSi. Obe stranki trdita, da je takšen scenarij proceduralno nemogoč, saj ga poslovnik DZ ne predvideva. Če pa se bo parlament kljub temu o njem odločal, bi morala biti zanj potrebna ustavna, torej dvetretjinska večina.
Vsako odlaganje bi bil slab signal zunanjim trgom, sprememba rokov pa bi pomenila, da se bo cena zadolževanja države samo še povišala, je danes pojasnjeval vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki meni, da sprememba datuma ni potrebna. Navaja, da zapis fiskalnega pravila v ustavo tudi v sedanji obliki omogoča zadolževanje v izjemnih primerih, torej tudi v hudi gospodarski krizi.
Kaj se lahko zgodi jutri
Problem zadnje dni rešujejo na vseh političnih ravneh; da se bo, če bo treba, jutri vključil v »pomiritveni proces«, je obljubil tudi Borut Pahor. Soglasje morajo stranke doseči zato, ker je za kakršno koli odločitev potrebna dvetretjinska večina. Tudi če jutri koalicija brez dogovora s SDS vrne besedilo v ustavno komisijo, se bo s spremembami datuma in s popravljenim besedilom predloga morala strinjati tudi največja opozicijska stranka, sicer fiskalno pravilo ne bo prestalo parlamentarne preizkušnje. Drama, ki se dogaja te dni, bi se torej ponovila še enkrat. Kompromisni predlog, ki ga je danes dala SLS in je sprejemljiv za vse stranke, razen SDS, sicer zagotavlja, da bi postopke, če bodo besedilo popravljali, kolikor je le mogoče pospešili in bi o fiskalnem pravilu lahko parlament odločal že na majski seji. Danes je vpis zlatega pravila v ustavo podprla tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je na sestanku s finančnim ministrom Urošem Čuferjem poudaril predsednik GZS Samo Hribar Milič. Vzroka za podporo fiskalnemu pravilu sta dva, je poudaril svetovalec predsednika GZS Goran Novković: »Mednarodni finančni javnosti in mednarodni skupnosti na splošno je treba dati jasno sporočilo o odgovornosti države glede na razmere, v katerih smo. Poleg tega je fiskalno pravilo zaveza slovenske politike, da ne bomo spet padli v spiralo zadolževanja.«
