Tiskane izdaje
Ljubljana – Novega starega predsednika republike Boruta Pahorja v prihodnjih letih čaka predlaganje kandidatov za kar nekaj mest in funkcij, katerih nosilcem se bodo iztekli mandati. V načrtu ima tudi nekaj mednarodnih dejavnosti, svojega kabineta pa ne bo občutno spreminjal.
Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo, je vrhovni poveljnik obrambnih sil, razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, postavi in odpokliče veleposlanike, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove. Njegova pristojnost pa je tudi predlaganje kandidatov za različne položaje in funkcije. V prihodnjih petih letih se mandati iztečejo kar precej funkcionarjem.
Za začetek senat KPK
Prva naloga, ki čaka Pahorja na kadrovskem področju, je imenovanje namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Po odstopu Alme Sedlar zdaj poteka postopek izbire novega člana senata KPK. Drugemu namestniku bo mandat potekel čez dve leti, leta 2020 pa tudi predsedniku KPK Borisu Štefanecu.
Pahor je v preteklosti že večkrat dejal, da je postopek, po katerem kandidata izbere posebna komisija, on pa ga lahko le potrdi ali zavrne, slabo domišljen in neživljenjski, vendar za zdaj ni konkretnih predlogov za spremembo tega načina. Prav tako kot ni prav veliko verjetnosti, da bi Štefanec vodil KPK še eno šestletno obdobje.
Že za danes so napovedane javne predstavitve kandidatov za štiri člane Državnotožilskega sveta, ki prav tako spada med kadrovske pristojnosti predsednika.
Mandatar in ustavni sodniki
V prihodnjem letu bo po državnozborskih volitvah predlagal kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Najverjetneje bo to relativni zmagovalec parlamentarnih volitev.
Do leta 2020 bo devetletni mandat na ustavnem sodišču potekel trem ustavnim sodnicam – prihodnje leto predsednici Jadranki Sovdat, leta 2019 podpredsednici Etelki Korpič Horvat, 2020 pa Dunji Jadek Pensa.
Prihodnje leto bo moral državnemu zboru predlagati tudi tri kandidate za sodni svet, leta 2021 pa še dva. Takrat se bodo zamenjali tudi trije člani uradniškega sveta.
Leta 2019 se bodo iztekli mandati najprej varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, kasneje pa še informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik in guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu. Leta 2021 pa še viceguvernerju.
Leta 2021 bo moral predlagati zagovornika načela enakosti, 2022. pa predsednika in prvega namestnika računskega sodišča.
Ponovno se bo moral ukvarjati tudi z dvema novima članoma stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, saj je državni zbor pred slabim mesecem potrdil le eno kandidatko, preostala dva, ki ju je predlagal, pa nista dobila dovolj glasov poslancev. Leta 2019 ga čaka še imenovanje sodnika za sodišče EU v Luksemburgu, saj bo Miru Preku potekel mandat.
Med pomembnejšimi mejniki na mednarodnem področju v tem drugem predsedniškem obdobju bo predsedovanje Slovenije svetu EU v drugi polovici leta 2021. Pripravlja se nadaljevanje procesa Brdo. Pahor bo naslednje leto tudi govornik na zasedanju generalne skupščine OZN, kjer se izmenjujeta s predsednikom vlade.
Naprej z isto ekipo
Novi stari predsednik bo pred državnim zborom prisegel 22. decembra. Sestava njegovega urada bo ostala predvidoma takšna, kot je zdaj, vsaj na ključnih mestih bo zadržal sedanjo ekipo. Zdaj je v uradu zaposlenih 38 ljudi, pred petimi leti jih je bilo 44.
Vodja kabineta ostaja Alja Brglez, generalna sekretarka Nataša Kovač, njen namestnik in svetovalec za obrambne zadeve Uroš Krek, svetovalka za ekonomsko in socialno politiko Helena Kamnar, svetovalka za komuniciranje Špela Vovk.
Boštjan Žekš in Ernest Petrič sta tudi svetovalca, vendar delo opravljata nepoklicno in zanj ne prejemata plače.
Kam po tem?
Borut Pahor, ki bo leta 2022 star 59 let, je doslej opravljal vse tri najvišje izvoljive politične funkcije v državi – bil je predsednik državnega zbora, vlade in zdaj drugič republike. Že na večer volitev je marsikateri analitik ugibal, kam bodo njegove ambicije merile po tem. Večinoma razmišljajo, da ga utegne zanimati kakšen položaj v EU in zato tudi pričakujejo več evropsko povezovalnih potez. Slovenija še ni imela kakšne zelo visoke izvršilne funkcije v povezavi.
