Nizka volilna udeležba je največje presenečenje volitev

Politična analitika Miha Kovač in Samo Uhan pričakujeta bolj zanimiv drugi krog predsedniških volitev.

pon, 23.10.2017, 06:00

Čez tri tedne bo drugi krog predsedniških volitev. V njem se bosta soočila Borut Pahor in Marjan Šarec. Da bosta dva kroga, ni presenečenje, največje presenečenje je res zelo nizka volilna udeležba, ki je bila najnižja od takrat, ko smo imeli prve predsedniške volitve, ki so bile leta 1992.

Po prvem krogu predsedniških volitev je bilo videti, da so bili z izidi najbolj nezadovoljni v NSi, saj je njihova kandidatka Ljudmila Novak dobila skoraj polovico glasov manj kot njena protikandidatka z desnega političnega pola Romana Tomc, kandidatka SDS.

»S kandidaturo sem želela sporočiti, da si prizadevam za pravičnejšo, bolj pošteno in uspešno Slovenijo, z več sodelovanja in manj delitvami,« je dejala Novakova. Po njenih besedah so si v njenem volilnem štabu za cilj zadali zmago na predsedniških volitvah: »A ljudje so se odločili, kot so se odločili. Ne bom obupala zaradi tega.« Romana Tomc je poudarila, da so pričakovali drugi krog, da pa je rezultat neke vrste uspeh, saj je sto odstotkov več od tistega, kar so nam napovedovali.« Najbolj jo skrbi nizka volilna udeležba. »Ta kaže na to, da še nismo izkoristili potencialov, ki nam jih ponuja demokratična družba. Upam, da bodo državljani in državljanke začutili, da njihov glas resnično šteje. Šele ko bodo to začutili vsi, potem si lahko obetamo tudi demokratične spremembe,« je dejala.

Neformalna zmagovalka je Romana Tomc

Publicist Miha Kovač meni, da so predsedniške volitve pokazale, da danes ne gre zaupati volilnim napovedim, saj je, denimo, nacionalna televizija z njo ustrelila v prazno, podobno, kot so v prazno streljale skoraj vse ankete še dva dni pred volitvami. »Prej ali slej to pomeni, da se volivci odločajo precej kapriciozno, z danes na jutri. Hkrati so te volitve še pokazale, da se skoraj 60 odstotkom državljanov funkcija predsednika ne zdi tako pomembna, da bi se jim zaradi nje zdelo vredno oditi na volišča, kar je veliko več, kot jih je to pripravljeno priznati v anketah. Ker je medijski del kampanje skoraj v celoti privzel format resničnostnega šova, je v bistvu presenetljivo, da Borut Pahorju ni uspelo zmagati že v prvem krogu. Všečki na družabnih omrežjih in visoki rezultati v javnomnenjskih anketah se očitno ne pretvarjajo avtomatično v volilne glasove; za resno politiko in resnejše zaveze med kandidati in volivci je pač potrebnega kaj več, in tu je Pahor s svojim štabom ostal kratek.«


Borut Pahor in Marjan Šarec se bosta v bitki za predsedniški stol soočila čez tri tedne.Foto: Matej Družnik/Delo

Kovač zato pričakuje zanimiv drugi krog, v katerem bo Pahor moral paziti, da ne bo na račun nabiranja desnih glasov izgubil levih. Razmeroma dobre nastavke za to, da se vzpostavi kot sredinski predsednik, so mu teden dni pred volitvami ponudili Janša in skupina levih intelektualcev s tako rekoč simultanim napadom v istem dnevu. Bo pa – če bo Šarec vzdržal tempo zadnjih tednov – Pahorjeva zmaga, tako naš sogovornik, tesnejša, kot se zdi glede na včerajšnji izid in kot pričakuje večina komentatorjev.

Sicer pa se je v senci Pahorjeve zmage zgodilo nekaj pomembnih sprememb na političnem odru, pravi Kovač. »Kot se to paradoksno sliši, je največji poraženec predsedniških volitev Levica, ki svojega kandidata ni imela, zato je izgubila kar nekaj podpore. Neformalni zmagovalec teh volitev pa je zame Romana Tomc, ki se je v dobrem mesecu dni z nič glasov uvrstila na tretje mesto. Njen rezultat je predober, da bi ji ga prinesli le tradicionalno disciplinirani volivci SDS, kar pomeni, da je našla način, kako nagovoriti širši krog volivcev in volivk.«

Odločnejša kampanja

Sociolog Samo Uhan meni, da bi bilo presenečenje predsedniških volitev, če bi bila razlika med prvouvrščenim in drugouvrščenim kandidatom manjša, vendar se to ni zgodilo. »Sam sem napovedoval dva kroga. V nadaljevanju je sicer manevrskega prostora za Šarca manj kot za Pahorja pred petimi leti, ko se je v drugem krogu soočil z Danilom Türkom. Drugi krog je sicer priložnost, ki odpira vrata za več vsebine in izostritve nekaterih vprašanj, ki jih tudi mediji do zdaj kandidatom niso zastavljali. Pričakujem odločnejšo kampanjo, v kateri bomo verjetno slišali tudi več razmislekov o strategijah.« In kaj pomenijo včerajšnji izidi za parlamentarne volitve? Uhan pravi, »da le delno veljajo trditve, da predsedniških volitev ne moremo povezovati s parlamentarnimi. Na to kažejo tudi včerajšnje izjave, ko so nekateri strankarski predstavniki slabe izide obžalovali. Zanimiva stvar, ki se bo zgodila, je podpora treh največjih strank. Za SD je jasno, da bo svoje volivce pozvala, naj podprejo Pahorja, za SMC in SDS je zagata večja. Doslej smo Pahorju očitali, da ga podpirata levica in desnica, kar je sicer povsem legitimno politično ravnanje. SMC bo morala spremeniti svojo strategijo, saj je tokrat nastopala tako kot nekoč največja stranka SDS, ki je v politično bitko šla s kandidati, ki niso imeli podpore. In v tem smislu se bodo podpirala vprašanja morebitnih političnih koalicij in taktik v prihodnje.«

Prijavi sovražni govor