Novi obraz Marjana Šarca

Ljubljana – Župan občine Kamnik Marjan Šarec je kljub skeptičnim napovedim daleč prilezel. Kmalu po 20. uri 22. oktobra, ko je potekal prvi krog predsedniških volitev, se je izkazalo, da bo v drugem krogu izzval favorita Pahorja in da so za njim ostali vsi kandidati parlamentarnih strank.

Ko je Marjan Šarec pozno spomladi naznanil, da bo kandidiral za predsednika republike, novica ni posebej odmevala v medijih ne v javnosti. Dolgo ni bilo jasno, kakšen potencial ima njegova kandidatura, dokler nismo v Delu na začetku septembra objavili rednega mesečnega barometra najbolj priljubljenih politikov, na katerem se je Šarec uvrstil takoj za Borutom Pahorjem, ki je na vrhu te in podobnih lestvic že leta. Kako neverjetna se je zdela ta anketa, kažejo odzivi nanjo, saj se je na uredništvo Dela na družbenih omrežjih usula ploha očitkov, da gre za prirejeno anketo, za svojevrstno manipulacijo na začetku predsedniške kampanje in podobno. A rezultat, ki ga je dosegel Marjan Šarec v prvem krogu predsedniških volitev, je bil dovolj zgovoren – njegovo ime je 22. oktobra obkrožilo 186.000 volivcev.

V čem je skrivnost relativnega uspeha Marjana Šarca? Nekaj elementov očaranosti velikega dela volilnega telesa je zagotovo treba pripisati njegovi predpolitični karieri. Marjan Šarec je po končani lesarski srednji šoli diplomiral na AGRFT v Ljubljani. Več kot desetletje se je uril in profiliral kot igralec, denimo komičnega lika Serpentinška, še bolj pa je v javnosti znan po odličnih imitatorskih sposobnostih, zato ni presenečenje, da je dolga leta sodeloval z ekipo Saša Hribarja na prvem radiu RTV Slovenija v oddaji Radio Ga-Ga. In zanimivost – njegova specialnost je bila imitacija Janeza Drnovška in Janeza Janše, medtem ko mu imitiranje Boruta Pahorja ni šlo od rok tako kot celotni ekipi imitatorjev v Hribarjevi druščini. Eden od njih je v nekem intervjuju celo potarnal, da je najtežje imitirati ravno Boruta Pahorja.

Da Marjan Šarec ni imitacija aktualnega predsednika republike in protikandidata Boruta Pahorja, opozori v vsakem od soočenj, ki smo jim priča te dni. In njihovo število na različnih medijskih platformah je težko prešteti, kaj šele vsem slediti.

Drugi vzrok za Šarčev uspeh je treba pripisati dejstvu, da je od vseh političnih strategov v strankah očitno najbolje razumel, kdaj je napočil pravi čas za vstop v predsedniško tekmo. Medtem ko so drugi čakali, je Šarcu z zgodnejšo napovedjo uspelo na svojo stran pravočasno pridobiti glasove volivcev, ki si želijo na vrhu slovenske politike spremembe. Pri Šarcu imamo opraviti s kombinacijo splošne prepoznavnosti zaradi igralske preteklosti in značilnosti velikega dela slovenske javnosti, ki v razočaranju nad politiko vedno znova stavi na nov obraz in novo upanje. In ne nazadnje ne bi smeli spregledati, da je Šarec dobil večino glasov v volilnih okrajih, kjer je župan že sedmo leto, in v okrajih, ki mejijo na občino Kamnik.

Liberalec zdrave kmečke pameti

Marjan Šarec posebej izrazitih podpornikov, tako kot konkurent Borut Pahor, nima. Znane Slovence ali Slovenke, ki bi dejali, podpiram Marjana Šarca, bi težko našteli na prste obeh rok. Ko ga vprašamo, kdo so njegovi bolj prepoznavni podporniki, odgovori: »Najbolj sem ponosen na podporo ljudi, ki imajo prenizke plače, ki težko preživijo s pokojnino, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, ki krepko premislijo, kako obrniti vsak evro, da bo njihov otrok lahko užival na počitnicah, in še bi lahko našteval. Skratka, zame je največja čast, če me podprejo ljudje, ki se težko prebijajo skozi življenje, kar mi daje še posebej veliko odgovornost. Vesel bom podpore vsake državljanke in vsakega državljana, ki si želi sprememb na predsedniški funkciji.«

Odgovor je v skladu s predstavo, ki jo o sebi ustvarja Marjan Šarec. Da je kandidat malega človeka, skromne množice, ki se enkrat bolj, drugič slabše prebija iz dneva v dan, da je predstavnik tihe večine, ki v slovenski politiki nima svojega predstavnika. Šarec o sebi pravi, da je po nazoru liberalec v smislu živi in pusti živeti z močnim čutom za socialo, v življenju pa se ravna po zdravi kmečki pameti. Strpen je do istospolnih ljudi in drugačnih. Redno hodi v cerkev in tam občasno tudi prebira berilo, obenem pa nima nič proti rdeči zvezdi, ki zanj simbolizira upor proti velikim silam, ki so pred 70 leti hotele izbrisati slovenski narod z obličja zemlje.

Marjan Šarec je s prebojem v drugi krog predsedniških volitev dosegel velik uspeh, tako v kvantitativnem smislu (skoraj petina vseh, ki so se 22. oktobra odpravili na volišča, je glasovala zanj), še bolj pa v psihološkem. Z izkupičkom iz prvega kroga je prerasel lokalne okvire in postal nacionalna zgodba. V kolikšni meri, še ni jasno, ker se do vprašanj o nadaljevanju politične kariere še ni opredelil. Bi pa za njegove politične ambicije bilo pomembno, če bi na nedeljskih volitvah prejel še več glasov kot pred tremi tedni. Glede na to, da je šele pred kratkim dopolnil četrto desetletje življenja, lahko po morebitnem porazu v nedeljo vsem konkurentom v politiki pošlje preprosto sporočilo: Vidimo se v naslednji bitki.