Tiskane izdaje
Bilo je mirno, dostojanstveno in precej zmedeno. Ljubljana, pred kratkim razdevičena, se šele uči protestirati. Nihanje med popoldansko zabavo, druženjem in političnim aktivizmom ter pričakovanje »izrednega dogodka«, ki bi imel mobilizacijski, akcijski in motivacijski moment, ima na zimskih ulicah omejen rok trajanja. Še posebej, če tarče - za razliko od Maribora, prestolnice »ljudske vstaje« - niso jasno določene. Oziroma so razpršene.
Odmevala je pesem. Žgali so Dubioza Kolektiv, po decibelih protestniški vrhunec. Kakofonično so odmevala protestniška gesla. Bolj protestniška, kot uporniška. Vihrale so zastave. Ljudje so prihajali in nekateri tudi že odhajali. Na vrhuncu je bilo pred parlamentom, kjer praktično ni bilo prižgane luči, okoli sedem tisoč ljudi. In stotine precej umirjenih, celo zdolgočasenih pripadnikov posebnih policijskih enot, ki jim je vlada podelila posebno stimulacijo, mlajše gospodične pa so za njihove neprebojne jopiče druga za drugo zatikale vrtnice. Od refleksa do refleksije je še dolga pot ... Prisotne so bile vse generacije. A prevladovala je mladina med petiindvajsetim in petintridesetim letom. Generacija, ki so ji politične in gospodarske elite dodobra zagrenile sedanjost in ji iz rok iztrgale vsaj dobršen del prihodnosti. Urbano proti Orbanem. »Tu sem zato, ker v Sloveniji vladajo dvojni standardi.
Če si del politične ali ekonomske elite, za svoje zlorabe ne boš nikoli kaznovan. Poglejte primere Bavčarja, Tovšakove, Pavčka, Kordeža, Šrota ... Ali poslance, ki so ponaredili svoja spričevali in dokazano goljufali. Ko nek mali človek zaradi revščine ne uspe poravnati vseh računov, ga nasilno vržejo na cesto. To je slika današnje Slovenije. Izginili so vsi moralni standardi. Vsak dan je huje,« je na Trgu republike povedal Andrej Iskra iz Naravoslovnotehniške fakultete. »Zadnji čas, res skrajno skrajni zadnji čas je, da se nekaj premakne. Da se sproži resnična, vseslovenska ljudska vstaja, ki bo imela jasne cilje in tarče in vnaprej pripravljene odgovore o tem, kam jutri. Oblasti so uzurpirale vse vzvode demokracije. Prostor svobode se hitro in nevarno oža. Ulica je nujna. Le ulica lahko preplaši oblasti. In to se že dogaja,« je dodal filozof in sociolog Jurij Anžin.
V večernih urah je počilo nekaj petard. Po robovih morebitnega incidenta ni bil storjen niti korak. Plačanci so bili nocoj očitno že na zasluženem dopustu. Protestniki obljubljajo, da na dopust še dolgo časa ne bodo odšli. Na ulice so prišli zato, pravijo, da tam ostanejo. Ne bo jih, zagotavljajo premamil onanistično-hedonistično-potrošniški festival božičnih in novoletnih praznikov, ki se nam obeta v naslednji dveh tednih.
Nekaj protestniških sporočil arogantnim političnim elitam, ki poizkušajo - z desne - na vsak način razžaliti in diskreditirati protestnike ali - z leve - zasesti »protestniški« prostor, ki jim zaradi velikanskih zaslug za katastrofalno stanje v državi niti slučajno ne pripada: »Božiček, odnesi lopove!« »Čas je za novo Osvobodilno fronto!« »Janša, Janković, Štrukelj, Semolič, tajkuni, botri, baroni!« »Nočemo tajkunske diktature!« »Za 1 kurc!« »Vrnite nam referendum!« »Janša, Go Home!« »Stric iz ozadja je kapital.« »1 dan demokracije, 4 leta tiranije!« »Nič ni sveto, vse je bruto in neto!« »Zaposlena mladost, varna starost!« »Svobodni trg = nesvobodni človek.«
