Ali in komu ni v interesu imeti močno, uspešno tožilstvo?
Na letnem zboru tožilcev v Portorožu je zbrane nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Ena izmed ključnih dolžnosti državnega tožilca je zagotavljanje nepristranskega delovanja pri opravljanju državnotožilske službe. Neodvisnost državnega tožilca je ključna za učinkovito delovanje pravosodnega sistema v celoti. Ta neodvisnost zagotavlja, da državni tožilec deluje brez političnih vplivov ali zunanjih pritiskov, ter omogoča odločanje v skladu z zakonodajo in pravili pravne stroke. Prav ta neodvisnost je namreč temeljni gradnik zaupanja ljudi v pravosodni sistem in vlogo državnega tožilca,« je poudarila predsednica.
Ustrezni organizacijski, materialni in človeški viri prispevajo k zagotavljanju neodvisnosti, ustrezne vire za zagotavljanje kakovostnega dela tožilstev pa je pravosodnemu sistemu treba dodeliti predvsem v ekonomsko zahtevnejših časih.
»Neodvisnost torej pomeni, da imate vsi pristojni državni organi kazenskega pravosodja, organi, ki se ukvarjate tudi s preprečevanjem korupcije, zadostna sredstva in tudi zakonsko moč ter pristojnosti in pooblastila, potrebna za ustrezno izvajanje nalog. Sem seveda sodi tudi ustrezno finančno vrednotenje vašega, za vladavino prava in pravno državo tako pomembnega dela,« je ocenila.
Miodrag Đorđević, predsednik vrhovnega sodišča, je opozoril na prizadevanja sodnikov in tožilcev za izboljšanje plačnega položaja. Vsi si želimo dobrega, učinkovitega in poštenega pravosodja, ki mora biti objektivno in nepristransko, je zatrdil, tožilci in sodniki pa morajo biti samostojni in neodvisni od zunanjih vplivov.
Tudi Mirjam Kline, po odstopu Draga Škete zaradi vožnje pod vplivom alkohola začasna vodja vrhovnega državnega tožilstva, se ni izognila vprašanju plač.
Sprašujemo se, ali in komu ni v interesu imeti močno, uspešno državno tožilstvo, z vrhunskimi pravnimi strokovnjaki. Ker dobre, vrhunske strokovnjake, od katerih se terja predano delo tudi veliko več kot osem ur na dan, ne tako redko tudi čez vikend, je treba tudi ustrezno nagraditi.
Mirjam Kline, začasna vodja vrhovnega državnega tožilstva
»V letošnjem letu lahko izpostavimo med drugim povečan pregon storilcev kaznivih dejanj na področju nezakonitih prehajanj čez državno mejo, predvsem na državnih tožilstvih, ki mejijo s sosednjimi državami, zaradi česar nekateri vodje poročajo o izjemno povečanem pripadu teh zadev v dežurstvih, kar vpliva tudi na preostalo delo državnih tožilcev na državnih tožilstvih. Skrbi nas porast kaznivih dejanj z elementi nasilja, tudi med družinskimi člani, še posebej nad ženskami; tudi medvrstniškega nasilja je vse več. Prav tako je zaznati več organiziranega kriminala, veliko več je obsežnejših in zahtevnejših zadev – z reševanjem teh se spopadate tako na okrožnih državnih tožilstvih kot na specializiranem državnem tožilstvu –, državni tožilci specializiranega državnega tožilstva so med drugim letos v več izjemno zahtevnih zadevah bančne kriminalitete dosegli obsodilne sodbe, uspeli so s pritožbo proti oprostilni sodbi, v več zadevah pa so bile vložene tako zahteve za preiskavo kot tudi že obtožnice, nekatere so tudi že pravnomočne,« je povzela razmere.
Letos le trije novi tožilci
Kot zelo pozitivno je ocenila to, da vlada sledi izraženim kadrovskim potrebam državnega tožilstva in razpisom za nova državnotožilska mesta, saj je v letu 2022 do danes imenovala 18 državnih tožilcev. »Res pa se v tem številu skrivajo tudi napredovanja na višje državno tožilsko mesto, kar pa pomeni, da število imenovanih državnih tožilcev ne pomeni vedno tudi številčnejšo okrepitev državnih tožilstev. Dejstvo namreč je, da se je letos število vseh državnih tožilcev dejansko povečalo le za tri nove kolege oziroma kolegice.« Trenutni pregledi številk kažejo, da so tožilci rešili več ovadb, kot so jih prejeli.
In glede plač? »Iz poročila evropske komisije izhaja, da sta zagotavljanje privlačnosti pravosodnih poklicev, tudi z ustreznim plačilom in povečevanjem števila prostih mest za sodnike, državne tožilce in sodno osebje, ustrezna načina za zagotavljanje dolgoročne odpornosti pravosodnega sistema. Kot pomembno torej izpostavljajo tudi ustrezno zagotovitev materialne neodvisnosti sodnikov in tožilcev. Hkrati ugotavljajo, da je v Sloveniji višina prejemkov sodnikov in državnih tožilcev ostala tako rekoč nespremenjena od leta 2012, kar vzbuja zaskrbljenost. Ustavno sodišče pa je to dejstvo na podlagi ustavne pobude sodnega sveta razglasilo za neustavno. Ugotovilo namreč je, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti zaradi nespoštovanja ustavne zahteve po stabilnosti sodniških plač, saj so le te v dvanajstih letih, ko se niso usklajevale, občutno izgubile realno vrednost,« je naštela.
V več let trajajočem usklajevanju s sodniško in tožilsko posvetovalno skupino še vedno niso odpravljena plačna nesorazmerja, sodniki in državni tožilci še vedno niso uvrščeni v ustrezno visoke plačne razrede. Bodo kdaj? »Nesprejemljivo je, da se s tem vprašanjem zatekamo na sodišče. Sprašujemo se, ali in komu ni v interesu imeti močno, uspešno državno tožilstvo, z vrhunskimi pravnimi strokovnjaki. Ker dobre, vrhunske strokovnjake, od katerih se terja predano delo tudi veliko več kot osem ur na dan, ne tako redko tudi čez vikend, je treba tudi ustrezno nagraditi. Zato od vlade, predvsem pa od pristojnih ministrstev, pričakujemo realizacijo Ustavne odločbe in aktiven pristop k zaključku dogovorov glede uvrstitve državnih tožilcev v plačne razrede,« je sklenila Klinetova.
