Ali konflikt interesov odvetnikov ogroža tožbe Vzajemne?

Ljubljana – Posli Vzajemne iz let, ko sta jo vodila Marko Jaklič in Boštjan Aver, dobivajo sodne epiloge. Eden večjih je projekt Solventnost II, ki ga je z Vzajemno sklenila Adacta. Tožilstvo je dobilo prijavo suma kaznivega dejanja »iz prve roke«. Letos jo je dalo ad acta.

Ponovni pretres poslov z Adacto je napovedala uprava Vzajemne, njen nadzorni svet, ki je imel včeraj sejo, pa »starih zgodb« ni obravnaval. Tako tudi ne pisma Petra Pustatičnika, ki je včeraj nadzornike prosil za proučitev (ne)utemeljenosti odškodninskih tožb proti njemu. Člani nadzornega sveta pisma namreč niso dobili, ker je prišlo v hišo prepozno, smo izvedeli na Vzajemni.

Pustatičnik nadzorni svet v pismu opozarja na konflikt interesov odvetniške pisarne Zidar & Klemenčič pri zastopanju Vzajemne proti njemu. »Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič & Penko je namreč poleti 2009 pomagala Boštjanu Averju pri komunikaciji s policijo o spornih poslih, ki sem jih prijavil policiji aprila 2009,« piše Pustatičnik.

Dodaja, da bo konflikt interesov nastal tudi v primeru, da bo Vzajemno proti njemu zastopala Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik, ker - kot je prebral v Delu - Grega Peljhan iz te odvetniške pisarne že dolgo zastopa Adacto in njenega solastnika Tomaža Volka osebno.

Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je Delu odgovorila, da Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič ali kdorkoli od njenih odvetnikov nikoli ni zastopal Vzajemne v času Boštjana Averja (Aver je bil leta 2009 predsednik uprave Vzajemne), zato konflikta interesov ni.

Dogajanje leta 2009 smo natančno proučili. Na mizi imamo namreč dve drugi prijavi, ki ju je leta 2009 prejela odvetniška zbornica zaradi konflikta interesov odvetnikov Nine Zidar Klemenčič in Boštjana Penka, ki sta v tistem času poslovno sodelovala. Prvo je vložil Tomaž Slivnik, v tujini živeči finančni strokovnjak, drugo pa Matjaž Nekrep, ki je prav tako opozoril, da med sabo povezana odvetnika delata hkrati za nasprotni si strani.

Adacta na tožilstvu ad acta

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica se je odločila, da bo vendarle pregledala posle s podjetjem Adacta, je povedala uprava Vzajemne za Delo prejšnji teden. Gre za podjetje, ki pomeni vir nezaupanja v Vzajemno že od leta 2009. Posli Vzajemne iz tistega časa zdaj dobivajo sodne epiloge. Tudi o delovanju Adacte je bilo maja 2009 obveščeno tožilstvo.

Mediji smo o poslovanju Adacte z Vzajemno že veliko napisali, saj so se prek nje leta 2007 začele priprave na projekt Solventnost II; za ta projekt je Vzajemna odštela približno pol milijona evrov. Mimogrede, EU še do zdaj ni sprejela direktive za Solventnost II. Takrat je Vzajemna naročila pri Adacti še programsko opremo za življenjska zavarovanja za približno 100.000 evrov (zanje ni imela dovoljenja in jih še zdaj ne izvaja), s podjetjem pa je imela vsaj do pred kratkim sklenjeno tudi stalno pogodbo za vzdrževanje (približno 50.400 evrov na leto).

Adacta, Vzajemna in solventost

Adacta je zdaj veliko in na področju računalniške programske opreme znano podjetje, ki veliko posluje tudi z neposrednimi in posrednimi proračunskimi porabniki, od katerih je v zadnjih letih po podatkih Supervizorja prejela dobrih 2,3 milijona evrov. Njegovi odjemalci so, na primer, UKC Ljubljana, Onkološki inštitut, Inštitut Soča, vrhovno sodišče, ministrstvo za finance, carinska uprava, sklad za razgradnjo nuklearke Krško in tudi Ajpes, ZZZS, ministrstvo za pravosodje in druge javne ustanove, milijonske posle ima (je imela) tudi s podjetji v državni lasti, kot so zavarovalnica Triglav, Telekom, NLB, Adria Airways in druga. Tudi zato ni vseeno, kako to podjetje posluje.

O poslovanju podjetja Adacta z Vzajemno je bilo spomladi leta 2009 obveščeno tožilstvo »iz prve roke«. Vsebino dogovora iz leta 2007 med takratnim direktorjem Vzajemne Boštjanom Averjem s Tomažem Volkom (solastnikom Adacte) in Alešem Ahčanom (ekonomska fakulteta) je v prijavi tožilstvu natančno popisal na začetnih dogovorih soudeležen Tomaž Slivnik, v tujini živeči slovenski matematik in finančni strokovnjak. Slivnika je ogorčilo dejstvo, da so hoteli njegovi partnerji Vzajemni zaračunati dvakrat več, kot je bilo na začetku dogovorjeno. Prav tako se ni strinjal z namero, da ne bi sklenili posla z Vzajemno neposredno prek njihovega skupnega podjetja Kumulus, ampak bi bil Kumulus podizvajalec Adacte in bi torej vse poslovanje šlo v resnici prek vmesnega, posredniškega podjetja. S svojimi partnerji je šel zaradi tega v spor. To se sicer sliši neverjetno, toda Tomaž Slivnik je povedal, da je posloval do takrat zgolj v tujini, kjer je poslovno okolje drugačno kot v Sloveniji in se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi. O svojih opažanjih in grožnjah, ki jih je doživel za tem, je spomladi 2009 zaradi suma kaznivega dejanja obvestil Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Od tu naprej se je začelo vse zapletati. Končni rezultat je tak, da je tožilec Jožef Valetič letos, torej po štirih letih, vložil spis ad acta – zaključeno. Toda poglejmo po vrsti.

Nina Zidar Klemenčič in Boštjan Penko

Tomaž Slivnik je svojo zaupno dokumentacijo, ki se je nanašala na Averja, Volka, Ahčana in Vzajemno, v tistem času poslal po elektronski pošti odvetnici Nini Zidar Klemenčič, ki je po besedah in dokumentih Slivnika za njega opravila nekaj dejanj, a ji je po dveh mesecih (aprila 2009) odvzel pooblastilo za zastopanje. Že dober mesec pozneje (konec maja 2009) je Averja, ki je bil takrat direktor Vzajemne, v policijski preiskavi zastopal odvetnik Boštjan Penko, ki je bil takrat z Zidar Klemenčičevo poslovno povezan. Slivnik je odvetnico takoj pozval, naj se njuna pisarna zaradi konflikta interesov izloči iz zastopanja Vzajemne. Ker tega ni storila, je oba, Nino Zidar Klemenčič in Boštjana Penka, prijavil odvetniški zbornici.

Nina Zidar Klemenčič je trdila in še danes trdi, da skupne pisarne ni bilo. »Z odvetnikom Boštjanom Penkom nikoli nismo imeli skupne odvetniške pisarne ali družbe,« je zapisala te dni v odgovoru za Delo. Podobno je odgovoril tudi Boštjan Penko: »Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič & Penko nikoli ni obstajala. Od začetka odvetniške kariere leta 2008 do danes imam povsem samostojno pisarno; z odvetnico Zidar Klemenčičevo sva si nekaj časa delila isti naslov oziroma imela prostore v isti poslovni stavbi na Dvořákovi 5 v Ljubljani ter skupno recepcijo, to pa je tudi vse, kar naju je povezovalo.«

Toda pri tem sta oba nekaj pomembnih stvari zamolčala. Na oglasni deski je sicer pisalo Zidar Klemenčič & Penko, a imela sta toliko skupnih stvari, da je bilo Slivniku jasno, da je pisarna ena sama: »Iz Ajpesa, rumenih poslovnih strani in drugih dokumentov je razvidno, da poslujeta odvetnika Boštjan Penko in Nina Zidar Klemenčič na istem naslovu Dvořákova 5 v Ljubljani, na isti telefonski številki, na isti fax številki in na istem elektronskem naslovu, to je Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,« je zapisal Slivnik v prijavi odvetniški zbornici. Oba sta torej lahko brala elektronsko pošto na skupnem e-mailu. In na ta naslov je poslal Slivnik svoje zaupne dokumente o delovanju Vzajemne Zidar Klemenčičevi, ko še ni vedel, da bo ta pisarna delala tudi za Vzajemno. Sicer pa sta imela odvetnika tudi skupnega strokovnega vodjo pisarne Janeza Stuška, Boštjan Penko pa je kot svoj e-mail naslov navajal tudi Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., kar je domena pisarne, ki je za zdravniško zbornico izdelala prav v tistem času strokovno mnenje: na prvi strani dokumenta piše, da ga je pripravila Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič & Penko, na zadnji pa Odvetniški pisarni Zidar Klemenčič & Penko.

Zastaralo, zaključeno, kršitev kodeksa

Ali sta imela skupno pisarno ali ne, je pomembno. Ne le zaradi Slivnikove prijave poslov Adacte z Vzajemno, ampak tudi zaradi dejstva, da odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič danes zastopa Vzajemno v odškodninskih tožbah proti nekdanjim članom uprav, torej tudi proti Averju. Podrobneje bomo o tem pisali prihodnjič.

Vprašanje pa je bilo v tistem času pomembno tudi za v javnosti zelo natančno spremljano tožbo družine Nekrep proti Zlatki Kanič in zdravniški zbornici. Tudi v tem primeru sta Zidar Klemenčič & Penko zastopala obe strani – zdravniško zbornico na eni in Zlatko Kanič na drugi strani. Tudi Matjaž Nekrep je oba, torej Nino Zidar Klemenčič in Boštjana Penka zaradi konflikta interesov prijavil odvetniški zbornici. Način dela je bil podoben kot pri Vzajemni, a je bil primer Kaničeve leta 2009 že obravnavan pred sodiščem, medtem ko je prijavo o poslovanju Adacte z Averjem in Vzajemno leta 2009 vložilo šele preiskovalno tožilstvo in policija. »Poročilo policije smo prejeli 11. aprila 2013. Po proučitvi poročila je pristojni državni tožilec sprejel tožilsko odločitev in zadevo 17. aprila 2013 vložil ad acta, torej kot zaključeno,« je zapisala v odgovoru Delu te dni Katjuša Čeferin, namestnica vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani.

Prav tako v štirih letih ni odločila o Slivnikovi prijavi zaradi konflikta interesov Nine Zidar Klemenčič in Boštjana Penka odvetniška zbornica. Natanko dan pred tožilstvom, torej 16. aprila 2013, je odvetniška zbornica odposlala iz svoje pisarne Tomažu Slivniku odločbo, v kateri piše, da je njegova pritožba proti Nini Zidar Klemenčič na zbornici zastarala.

Pritožbo Matjaža Nekrepa zaradi skupne pisarne in konflikta interesov s hkratnim zastopanjem zdravniške zbornice in zdravnice Zlatke Kanič je namestnik disciplinskega tožilca odvetniške zbornice Janez Koščak zavrgel, ker je ocenil, da odvetnika nista kršila statuta zbornice, in prijave niti ni dal v presojo disciplinski komisiji. Precej ostrejša pa je bila do skupnega delovanja pisarn Zidar Klemenčič & Penko etična komisija odvetniške zbornice: odvetnika Nina Zidar Klemenčič in Boštjan Penko sta s svojim delovanjem kršila odvetniški kodeks.

***

Prikaz nasprotnih dejstev:

popravek članka z naslovom Adacta na tožilstvu ad acta, ki je bil na spletu objavljen z naslovom Ali konflikt interesov odvetnikov ogroža tožbe Vzajemne?

***

V članku z naslovom "Adacta na tožilstvu ad acta" so bile objavljene neresnice o delovanju Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič.

V predmetnem članku se Odvetniški pisarni Zidar Klemenčič povsem neutemeljeno in na podlagi napačnih in neresničnih predpostavk očita delovanje in zastopanje strank kljub obstoju konflikta interesov in posledično delovanje v nasprotju z Zakonom o odvetništvu ter Kodeksom odvetniške poklicne etike.

Popolna laž je izjava g. Pustatičnika, da je Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič v letu 2009 zastopala g. Averja. G. Pustatičnik je s strani Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič po pooblastilu Vzajemne tožen v štirih zadevah na podlagi 263. čl ZGD-1, prav tako so v postopku priprave tudi drugi potrebni ukrepi za zaščito pravnih interesov Vzajemne.

Ne drži, da sta bila odvetnik Boštjan Penko in odvetnica Nina Zidar Klemenčič poslovno povezana. Prav tako ne drži, da bi obstajala pisarna, ki bi se imenovala Zidar Klemenčič & Penko (to izhaja že iz objavljene fotografije, iz katere jasno izhaja, da gre za dve odvetniški pisarni). Odvetnica Nina Zidar Klemenčič in Boštjan Penko sta v določenem obdobju v preteklih letih (leto 2009) imela pisarni na istem poslovnem naslovu, pretežni del tega obdobja, pa sta imela pisarni vsak v svojem nadstropju, nikoli pa nista bila poslovno povezana in nista delovala kot ena pisarna. V obdobju, ko sta imela poslovne prostore v istem nadstropju, sta imela isto recepcijo, ki je bila odgovorna zgolj za prevzem klicev in prevezavo le-teh pristojnemu poslovnemu subjektu na navedenem poslovnem naslovu, kjer je delovalo poleg omenjenih odvetniških pisarn še več poslovnih subjektov. Kakršnega koli pretoka informacij in skupnega delovanja, ne da bi stranka za to prej izrecno pooblastila oba odvetnika, nikoli ni bilo, kar je ugotovila tudi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je prav to vprašanje presojala. Že tri leta  pa odvetniški pisarni delujeta v povsem ločenih poslovnih prostorih. Drži, da smo v preteklosti zastopali g. Slivnika, prav tako drži, da je slednji odvetnico Zidar Klemenčič prijavil Odvetniški zbornici, vendar ne drži, da bi v zvezi z zastopanjem g. Slivnika obstajal konflikt interesov, kar je vsebinsko ugotovila tudi Odvetniška zbornica, ki je obtožbe g. Slivnika tudi zavrnila. Odločba, ki je v predmetnem članku omenjena in iz katere izhaja, da je postopek na pobudo g. Slivnika zastaral, pa se nanaša na preostali del postopka, ki ga je zoper našo pisarno sprožil g. Slivnik.

Nadalje ne drži, da sta odvetnik Penko in odvetnica Nina Zidar Klemenčič v zadevi dr. Kaničeve zastopala obe strani - Zdravniško zbornico na eni in Zlatko Kanič na drugi strani. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič namreč po sprejemu zagovora dr. Zlatke Kanič v kazenskem postopku, ni nikoli več svetovala, zastopala ali opravljala kakršnekoli storitve za Zdravniško zbornico Slovenije in tako tudi ne v povezavi z disciplinskim postopkom zoper dr. Zlatko Kanič. Drži, da je na podlagi prijave g. Nekrepa slednje presojala tudi Odvetniška zbornica, pri čemer so bili vsi očitki glede kršitve kodeksa zavrnjeni in disciplinski postopki ustavljeni. Po zavrnitvi očitkov glede disciplinskih kršitev je zadevo obravnavala Etična komisija, v postopku, v katerem odvetnica Nina Zidar Klemenčič ni bila udeležena in ki je zadevo presojala iz širšega etičnega konteksta, in odločila, da je odvetnica Nina Zidar Klemenčič ravnala v nasprotju z duhom kodeksa in ne v nasprotju s Kodeksom odvetniške poklicne etike, kot je bilo neresnično zapisano v članku.

Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič

***

Prikaz nasprotnih dejstev (5.11.2013)

Odgovor g. Pustatičnika

Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič v svojem prikazu nasprotnih dejstev z dne 24. 10. 2013 na članek »Ali konflikt interesov odvetnikov ogroža tožbe Vzajemne?« netočno navaja in vrednostno vrednoti »moje« netočne povzete izjave. Iz člankov in objavljenih fotografij v Delu je razvidno, da sta bili Odvetniški pisarni Zidar Klemenčič & Penko organizacijsko povezani (skupna telefonska številka, skupni elektronski naslov, isti strokovni vodja).

G. Boštjan Penko (Odvetniški pisarni Zidar Klemenčič & Penko) je poleti 2009 zastopal g. Boštjana Avra pri komunikacijo s policijo glede domnevno spornih poslov, ki sem jih prijavil policiji aprila 2009 in bil zaradi tega odstranjen iz Vzajemne. Priče so mi povedale, da je bila ga. Nina Zidar Klemenčič osebno prisotna z Boštjanom Penkom pri zagovarjanju domnevno spornih poslov na Vzajemni, s čimer je po mojem mnenju neposredno v konfliktu interesov. Slednje lahko izpričajo tudi kriminalisti, ki so takrat vodili preiskavo na Vzajemni. Gre za domnevno sporne posle, ki so se pričeli izvajati že pred mojo zaposlitvijo na Vzajemni oz. jih je predlagal in vodil g. Boštjan Aver, z nekaterimi pa so nadaljevale tudi kasnejše uprave. Ko je sodišče razsodilo, da je bila moja odstranitev iz Vzajemne nezakonita in da so bila moja opozorila verjetno koristna za zavarovance Vzajemne, je Vzajemna vložila preko Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič odškodninske tožbe za te posle. Očita mi, da sem z g. Boštjanom Avrom »solidarno« odgovoren za domnevno nastalo škodo. Odvetniška pisarna v tožbah zoper mene navaja številne neresnične obtožbe, ki so v popolnem nasprotju z izjavami prič in realnostjo.

Nekdanji Minister za zdravje Dorjan Marušič je javno opozoril, da je potrebno izvesti pregled pristransko in selektivno izvedenih revizij. Prav tako je skupaj z Državnim svetom RS zahteval izvedbo revizij dejansko najbolj spornih poslov Vzajemne, v katere so bili vključeni tudi vodilni predstavniki AZN. Dušan Kidrič in Milojka Kolar sta v dopisu z dne 29.3.2011 zapisala, da je o utemeljenosti in upravičenosti odškodninskih tožb zoper mene presojala kar Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič.

Prepričan sem, da je bralcem in članom Nadzornega sveta Vzajemne na podlagi v javnosti objavljenih informacij in dejstev zadeva o domnevnem konfliktu interesov jasna. V kratkem pričakujem pisni odgovor in povabilo na razgovor z Nadzornim svetom Vzajemne, kjer bomo skupaj s kriminalisti predstavili, kaj se je takrat res dogajalo na Vzajemni ter da se zadeve končno začnejo celovito in nepristransko razčiščevati. V nasprotnem primeru bo o predmetnem domnevnem konfliktu interesov glede odvetniške pisarne Zidar Klemenčič & Penko presojala Odvetniška zbornica, zadevo pa bom prijavil tudi Varuhu človekovih pravic, članom Skupščine Vzajemne ter informiral širšo javnost.

Peter Pustatičnik

***

Popravek Prikaza nasprotnih dejstev, objavljenega na www.delo.si dne 5. 11. 2013

V članku Prikaz nasprotnih dejstev, objavljenem na spletni strani www.delo.si dne 5. 11. 2013, v zvezi s člankom "Ali konflikt interesov odvetnikov ogroža tožbe Vzajemne?", so bile objavljene neresnice o delovanju Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič.

V predmetnem članku se ponovno Odvetniški pisarni Zidar Klemenčič povsem neutemeljeno in na podlagi napačnih in neresničnih predpostavk očita delovanje in zastopanje strank kljub obstoju konflikta interesov in posledično delovanje v nasprotju z Zakonom o odvetništvu ter Kodeksom odvetniške poklicne etike.

Kot že pojasnjeno in potrjeno tudi s strani Odvetniške zbornice, ki je o tem odločala, odvetnica Nina Zidar Klemenčič in odvetnik Boštjan Penko nikoli nista bila poslovno povezana. Neresnična je izjava g. Pustatičnika, da je bila odvetnica Nina Zidar Klemenčič v letu 2009 osebno prisotna z odvetnikom Boštjanom Penkom pri zagovarjanju g. Averja glede domnevno spornih poslov na Vzajemni. Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je prevzela zastopanje Vzajemne pod izredno upravo šele leta 2010. Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič ni bila nikoli seznanjena s postopki, ki jih je vodila Odvetniška pisarna Penko, kaj šele, da bi pri tem sodelovala. Odvetniška pisarna z Vzajemno, ko je bil v njej član uprave g. Aver, nikoli ni sodelovala, prav tako ne z g. Averjem osebno.

Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je g. Pustatičnika pozvala k navedbi prič, ki naj bi potrdile, da je odvetnica Nina Zidar Klemenčič osebno sodelovala pri zagovoru g. Averja glede domnevno spornih poslov Vzajemne leta 2009, kar je popolna laž. Če g. Pustatičnik ne bo navedel imen prič, bomo njegovo izjavo šteli kot podlago za uveljavljanje odškodninske odgovornosti zaradi lažne izjave in diskreditacije naše odvetniške pisarne, s čimer je bilo ponovno poseženo v ugled in dobro ime naše odvetniške pisarne.

Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič

***

Prikaz nasprotnih dejstev

Zastopanje Tomaža Slivnika s strani odvetnice Zidar Klemenčič (popravek) (11. november)

V časopisu Delo ste dne 6. 11. 2013 na strani 3 objavili pismo dr. Aleša Ahčana z naslovom V poslovanju Adacte niso bile ugotovljene nepravilnosti.

V pismu le težko najdemo kako resnično izjavo. Avtor je zapisal, da je naša stranka dr. Tomaž Slivnik neuspešno vodila civilno pravdo zoper g. Volka in dr. Aleša Ahčana. Ta navedba ni resnična. Ta in drugi avtorjevi zapisi o tej pravdi pa tudi kršijo določila uradnega sodnega dokumenta.

Ne drži avtorjeva navedba, da je bilo sodelovanje naše stranke pri projektu Solventnost II prekinjeno zaradi tako imenovanih »pretiranih cen storitev« naše stranke. Razlogi so bili popolnoma drugačni in so bili v javnosti že obširno obravnavani. Konkretno je dr. Ahčan o projektu zapisal, »model mora biti najmanj tako kompleksen in softwarsko podrpt da noben domac pametnjakovic ne bo sral zarad cene«. (Besedilo je dobesedno prepisano iz e-mail sporočila dr. Ahčana, vključno s slovničnimi napakami.) Naša stranka je na podlagi te izjave - in drugih, ki so bile podane le ustno in so našo stranko skrbele še bolj - ocenila, da gre za projekt sumljive narave in na tak način pri projektu ni bila pripravljena sodelovati. Dokument, v katerem je dr. Ahčan to zapisal, in nekateri drugi dokumenti se nahajajo na spletni strani http://www.kumulus.biz.

Avtor našo stranko obtožuje, da naj bi za svoj prispevek računala preveč, pozabi pa povedati, da naša stranka za svoje delo ne le, da nikoli ni prejela ničesar, pač pa sta dr. Ahčan in g. Volk od nje vzela še njen prispevek k ustanovnemu kapitalu družbe Kumulus, ki sta jo uničila, strokovni prispevek naše stranke pa sta odnesla, ga uporabila in z njegovo pomočjo zaslužila več sto tisoč ali celo več milijonov evrov.

Dr. Ahčan navaja, da v projektu Solventnost II Vzajemne ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. V utemeljitev se zanaša na reviziji revizorske hiše Ernst & Young in profesorja Marcusa Fulmeka, ne omeni pa, da so obe ti reviziji naročile in revizorja izbrale osebe, ki so bile ali neposredno vpletene v projekt, ali pa so bile z osumljenimi osebami neposredno povezane. Neodvisna vsebinska revizija projekta po vedenju naše stranke še vedno ni bila opravljena. Kaj bi taka revizija najverjetneje rekla na primer o tem, da je Zagonski elaborat projekta predvidel, da bo dr. Ahčan pri projektu v obdobju od 3. 3. 2008 do 8. 2. 2009 delal 4268 ur (polni delovni čas v istem obdobju znaša cca. 1874 ur), medtem ko je bil hkrati polno zaposlen na Ekonomski fakulteti, za belgijska svetovalca Vanduffel in Chernih, za katera je bila večkrat rečeno, da projektu dajeta mednarodno kredibilnost, pa je bilo predvideno, da bosta pri projektu delala vsega skupaj 4 ure in 1 uro, pa lahko presodi bralec sam.

Naša stranka na tožilstvo proti dr. Ahčanu nikoli ni podala ovadbe, kot navaja dr. Ahčan, pač pa je na tožilstvo poslala vlogo. Naša stranka nič ne ve o tem, da bi se njene navedbe izkazale neutemeljene. Drži pa, da je postopek ustavil tožilec Jožef Valetič, neposredni sodelavec Ahčanove sestrične Tanje Ahčan na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je med preiskavo dr. Ahčanu posredoval tudi pismo v namen uporabe v Ahčanovi civilni pravdi z našo stranko. Ni nam znan noben drug primer, ko bi tožilec, ki vodi postopek proti osumljencu, osumljencu poslal dopis take narave.

Jurij Klešnik,

odvetnik dr. Tomaža Slivnika