Ankaranu vrniti, kar so mu vzeli na drugi strani obale
Park Debeli rtič – Civilna iniciativa proti – Strmčnik: Nekateri politiki so se osramotili, ker ne razumejo pobude o parku
Odpri galerijo
Velik del bodočega parka je že v več varovanih režimih. Foto arhiv občine Ankaran
Ankaran – »Če smo v vzhodnem delu občine velik del obale in morja žrtvovali pristanišču in se občina pomembno napaja iz tega vira, je pošteno, da na drugi strani iz proračuna sistemsko financiramo upravljanje parka. Če si naravi nekaj vzel, ji na drugi strani vračaš,« je dejal ankaranski župan Gregor Strmčnik ob zaključku razprave o novem odloku o krajinskem parku Debeli rtič. Civilna iniciativa takemu odloku nasprotuje.
V času javne razgrnitve osnutka odloka o krajinskem parku so v ankaranski občini zbrali pripombe, predloge in dopolnitve, poleg tega so se delavci občinske uprave in strokovnjaki srečali na treh ločenih srečanjih: s prebivalci, s tistimi, ki tu opravljajo dejavnost, in z ribiči. »Pripombe bomo poskušali upoštevati v novem delovnem gradivu, tako da bomo čez približno mesec dni odlok posredovali v branje na občinski svet,« pravi Strmčnik.
Odlok predvideva varovanje 180 hektarjev, to je tretjine kopnih površin občine, in 160 hektarjev (približno polovico vseh) morskih površin občine. »Odlok postavlja jasne pogoje rabe in omejitve na območju, ki so ga strokovno ocenili kot nadpovprečno bogato. Hkrati določa upravljavca območja, to bo predvidoma občinski režijski obrat. V bistvu si občina s tem nalaga obveznost skrbi za vrednote, ki so širšega državnega pomena. Zato je ankaranski župan tudi sklenil dogovor z ministrstvom za okolje in prostor o varstvu teh vrednot,« je povedal Marko Starman, nekdanji vodja Krajinskega parka Strunjan, ki je pomagal pripravljati odlok. Poudaril je, da je velik del območja že pod varstvenim režimom Nature 2000, da je bil del območja (800 metrov obale s klifom in 450 metrov širokim morskim pasom) že leta 1991 razglašen za naravni spomenik in da pomeni odlok uresničevanje protokola barcelonske konvencije o razbremenjevanju pritiska na morsko obalo.
Krajinski park je razdeljen v tri varstvene režime. Najstrožji je prav tisti v 450-metrskem obrežnem pasu ob zahodnem klifu. V morju je prepovedan ribolov, za poklicne ribiče v plitvinah do petih metrov globine, po novem bo oktobra in novembra mogoč za poklicne ribiče ribolov tudi do enega metra globine. Gregor Strmčnik je povedal, da so se z Vinakoprom dogovorili, da bo s skrajnega zahodnega območja umaknil ožji pas trt zato, da bodo posadili nov borov gozdiček, ki bo pomagal ohranjati klif (saj erozija izredno hitro brusi obalo). Dolgoročno pa bo Vinakoper zamenjal trte za odpornejše, ki bodo terjale manjšo uporabo zaščitnih sredstev. Seveda si vinarji in oljkarji želijo dobiti blagovno znamko za pridelke iz krajinskega parka.
Vinakoper premore na Debelem rtiču kar 62 hektarjev vinogradov (tretjino krajinskega parka). In proti taki preveliki koncentraciji vinogradov v parku razmišljajo tudi pobudniki Iniciative za prihodnost Ankarana, ki so občinskim svetnikom pred kratkim poslali pismo, v katerem jih pozivajo, da takega odloka ne bi smeli sprejeti, češ da bi morali prej sprejeti občinski prostorski načrt in strategijo razvoja. Menijo, da so določbe v odloku premalo natančno dodelane, zaradi česar bi lahko imeli prebivalci težave v svojem življenju in razvoju kraja. Civilno iniciativo vodi nekdanji direktor Primorske gospodarske zbornice Tomaž Može, podpirajo pa ga tudi nekdanji koprski župan Dino Pucer in vidnejši predstavniki treh velikih političnih strank (SD, Desus in SMC).
Župan Gregor Strmčnik pravi, da so sicer dobili široko podporo javnosti in da gre zato za nerazumljivo nasprotovanje nekaterih politikov, ki bi morali razumeti, kaj je dobro za kraj. »Po sprejetju odloka se Ankaranu ne bo zgodilo nič hudega, saj bo gradnjo še zmeraj regulirala zakonodaja s področja gradenj, le zlorab in lukenj bo manj. Zasebniki bodo še zmeraj lahko popravljali, dozidali ali nadzidali hišo, nadomestno gradili, ne bo pa več mogoče načrtovati stanovanjskega naselja na tem delu. Narava bo bolje zaščitena in enotno upravljana,« pravi ankaranski župan.
Občina Ankaran je pred dvema letoma v Rimu vložila tožbo proti dekretom italijanskega okoljskega ministrstva, ki bi lahko omogočili gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Zdaj jim je po več kot 12 letih truda skupaj z drugimi občinami uspelo prepričati vlagatelje, kako nujna je skrb za okolje.
V času javne razgrnitve osnutka odloka o krajinskem parku so v ankaranski občini zbrali pripombe, predloge in dopolnitve, poleg tega so se delavci občinske uprave in strokovnjaki srečali na treh ločenih srečanjih: s prebivalci, s tistimi, ki tu opravljajo dejavnost, in z ribiči. »Pripombe bomo poskušali upoštevati v novem delovnem gradivu, tako da bomo čez približno mesec dni odlok posredovali v branje na občinski svet,« pravi Strmčnik.
Večina Debelega rtiča je že v Naturi 2000 ali naravni spomenik
Odlok predvideva varovanje 180 hektarjev, to je tretjine kopnih površin občine, in 160 hektarjev (približno polovico vseh) morskih površin občine. »Odlok postavlja jasne pogoje rabe in omejitve na območju, ki so ga strokovno ocenili kot nadpovprečno bogato. Hkrati določa upravljavca območja, to bo predvidoma občinski režijski obrat. V bistvu si občina s tem nalaga obveznost skrbi za vrednote, ki so širšega državnega pomena. Zato je ankaranski župan tudi sklenil dogovor z ministrstvom za okolje in prostor o varstvu teh vrednot,« je povedal Marko Starman, nekdanji vodja Krajinskega parka Strunjan, ki je pomagal pripravljati odlok. Poudaril je, da je velik del območja že pod varstvenim režimom Nature 2000, da je bil del območja (800 metrov obale s klifom in 450 metrov širokim morskim pasom) že leta 1991 razglašen za naravni spomenik in da pomeni odlok uresničevanje protokola barcelonske konvencije o razbremenjevanju pritiska na morsko obalo.
Krajinski park je razdeljen v tri varstvene režime. Najstrožji je prav tisti v 450-metrskem obrežnem pasu ob zahodnem klifu. V morju je prepovedan ribolov, za poklicne ribiče v plitvinah do petih metrov globine, po novem bo oktobra in novembra mogoč za poklicne ribiče ribolov tudi do enega metra globine. Gregor Strmčnik je povedal, da so se z Vinakoprom dogovorili, da bo s skrajnega zahodnega območja umaknil ožji pas trt zato, da bodo posadili nov borov gozdiček, ki bo pomagal ohranjati klif (saj erozija izredno hitro brusi obalo). Dolgoročno pa bo Vinakoper zamenjal trte za odpornejše, ki bodo terjale manjšo uporabo zaščitnih sredstev. Seveda si vinarji in oljkarji želijo dobiti blagovno znamko za pridelke iz krajinskega parka.
Tretjina parka so (sporni) vinogradi
Vinakoper premore na Debelem rtiču kar 62 hektarjev vinogradov (tretjino krajinskega parka). In proti taki preveliki koncentraciji vinogradov v parku razmišljajo tudi pobudniki Iniciative za prihodnost Ankarana, ki so občinskim svetnikom pred kratkim poslali pismo, v katerem jih pozivajo, da takega odloka ne bi smeli sprejeti, češ da bi morali prej sprejeti občinski prostorski načrt in strategijo razvoja. Menijo, da so določbe v odloku premalo natančno dodelane, zaradi česar bi lahko imeli prebivalci težave v svojem življenju in razvoju kraja. Civilno iniciativo vodi nekdanji direktor Primorske gospodarske zbornice Tomaž Može, podpirajo pa ga tudi nekdanji koprski župan Dino Pucer in vidnejši predstavniki treh velikih političnih strank (SD, Desus in SMC).
Župan Gregor Strmčnik pravi, da so sicer dobili široko podporo javnosti in da gre zato za nerazumljivo nasprotovanje nekaterih politikov, ki bi morali razumeti, kaj je dobro za kraj. »Po sprejetju odloka se Ankaranu ne bo zgodilo nič hudega, saj bo gradnjo še zmeraj regulirala zakonodaja s področja gradenj, le zlorab in lukenj bo manj. Zasebniki bodo še zmeraj lahko popravljali, dozidali ali nadzidali hišo, nadomestno gradili, ne bo pa več mogoče načrtovati stanovanjskega naselja na tem delu. Narava bo bolje zaščitena in enotno upravljana,« pravi ankaranski župan.
Občinam uspelo proti plinskemu terminalu
Občina Ankaran je pred dvema letoma v Rimu vložila tožbo proti dekretom italijanskega okoljskega ministrstva, ki bi lahko omogočili gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Zdaj jim je po več kot 12 letih truda skupaj z drugimi občinami uspelo prepričati vlagatelje, kako nujna je skrb za okolje.
