Tiskane izdaje
Vprašanje smo postavili v obdobju, ko smo v Sloveniji spremljali begunsko dramo le na malih zaslonih, zato smo po skoraj letu dni vprašanje znova postavili.
Ugotovimo lahko, da je večina prebivalcev Slovenije še vedno pripravljena sprejemati begunce v bližini svojega kraja.
Da nimajo z namestitvijo beguncev v bližini kraja bivanja nobenih težav, meni 53 odstotkov sodelujočih v tokratni anketi Dela, 40 odstotkov pa bi se jih težko sprijaznilo z namestitvijo prišlekov, ki so pobegnili pred vojno na Bližnjem vzhodu.
S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da so sprejetju beguncev bolj naklonjeni podporniki SD, ZL in SMC, visoko izobraženi in ženske. Na drugi strani sprejemanju beguncev v bližini svojega kraja nasprotujejo podporniki SDS, anketiranci s poklicno izobrazbo, moški in anketiranci, ki se ne bi udeležili volitev.
Vlada je sprejela odločitev, da bo Slovenija v letu in pol v sistemu kvot sprejela več kot 500 prosilcev za mednarodno zaščito. S tem se strinja 61 odstotkov vprašanih v anketi, proti pa je tretjina vprašanih.
Tudi pri tem vprašanju se izriše podobna sociodemografska slika - podporniki SMC, SD in ZL, ženske in višje izobraženi podpirajo takšno odločitev vlade, proti so podporniki SDS in moški.
Prebežnike, ki bi bili upravičeni do mednarodne zaščite, bi bilo po prepričanju sodelujočih najbolje razpršiti po celotnem ozemlju Slovenije, ne glede na lokacijo, ali v urbana okolja, ali na podeželje.
V nadaljevanju nas je tudi zanimalo, kaj menijo anketiranci o pobudi predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, da se zapre grško-makedonska meja, kjer lahko zaradi tega spremljamo veliko tragedijo več tisoč beguncev.
Pobuda slovenskega premiera je naletela na veliko odobravanje med sodelujočimi v anketi, saj jo podpira tri četrtine vprašanih.
Kot posledica begunske krize, ki je dodobra paralizirala delovanje Evropske unije, so se na volitvah po članicah Unije pokazali tudi trendi krepitve skrajnih desnih strank, ki so se vključile v protimigrantski val s širjenjem ksenofobije.
Na vprašanje, ali so zaradi tega trenda v EU kaj zaskrbljeni, je več kot polovica sodelujočih v anketi odgovorila, da imajo takšne občutke - petina jih je celo zelo zaskrbljena. Na drugi strani imamo dobro tretjino anketirancev, ki zaradi vzpona desnice niso zaskrbljeni.
***
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov od 15. do 17. marca 2016 opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.
