Anketa Dela: Pomen praznika dela je načet

V tradicionalni prvomajski anketi že nekaj let zapovrstjo postavljamo ista vprašanja o obeh praznikih.

Objavljeno
27. april 2015 21.29
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Ljubljana – Dolgo obdobje gospodarske krize in velika brezposelnost očitno puščata posledice na sindikalni zavesti in tudi dojemanju 1. maja kot praznika dela. V tokratni anketi Dela ugotavljamo zmerno zmanjšanje števila tistih, ki temu prazniku pripisujejo večji pomen, na drugi strani pa se veča število tistih, ki pripisujejo čedalje večji pomen prazniku upora proti okupatorju.

V tradicionalni prvomajski anketi že nekaj let zapovrstjo postavljamo ista vprašanja o obeh praznikih, zato lahko iz primerjave odgovorov po letih spremljamo trende razpoloženja. Prazniku dela je lani velik pomen pripisovalo 45 odstotkov anketiranih, letos le še dobra tretjina. A da bomo lahko rekli, ali se število teh ljudi res zmanjšuje, bo treba počakati na anketo z istim vprašanjem prihodnje leto, saj smo leta 2013 prav tako ugotovili pripisovanje manjšega pomena prazniku dela.

Vendar je na drugi strani zaznati veliko spremembo, saj je tistih, ki odgovarjajo, da ima praznik majhen pomen oziroma ga nima, letos največ - dobra tretjina. Tako kot v zadnjih štirih letih tudi letos velika večina vprašanih ne bo aktivno sodelovala na sindikalnih prireditvah. Primerjava sociodemografskih podatkov je pokazala tudi zanimivo ugotovitev, da se bodo sindikalnih prireditev udeležili predvsem mladi - obe skupini, študentje in mladi v starostni skupini od 18. do 25. leta, statistično značilno izstopata v primerjavi z drugimi skupinami. Na vprašanje, kako uspešni so sindikati pri zaščiti delavskih pravic, dobimo odgovore, ki bi lahko skrbeli sindikate. Da so uspešni, meni le 14 odstotkov vprašanih, da so neuspešni, pa kar polovica.

V drugem sklopu smo se posvetili prazniku upora proti okupatorju. Ljudje mu pripisujejo večji pomen kakor lani. Če je bilo lani nekoliko več tistih, ki mu niso pripisovali večjega pomena, je letos največ tistih, ki so odgovorili, da pripisujejo nekdanjemu prazniku Osvobodilne fronte velik pomen. Tistih, ki so indiferentni, je tretjina, približno toliko kot lani, manj je takšnih, ki se niso mogli odločiti, povečal pa se je delež podpornikov praznika. Dan upora proti okupatorju se zdi pomemben zlasti podpornikom SD. V povezavi z zgodovino se v zadnjem času najbolj poudarja velika politična podpora postavitvi spomenika, posvečenega žrtvam vseh vojn, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nekoliko več kot 70 odstotkov vprašanih postavitev spomenika podpira, njegovo maketo so pred kratkim prikazali v predsedniški palači. Na vprašanje, ali smo v Sloveniji dosegli spravo, je 75 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne.