Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec vsakega leta objavimo tradicionalno anketo Dela z delovnim naslovom Pričakovanja v novem letu. Po rezultatih glede na minula leta lahko ugotovimo, da smo bili z letom 2015 najbolj zadovoljni doslej - bolj kot z letom pred tem ali letom 2013. Malenkost več kot polovica vprašanih je odgovorila, da je za njimi uspešno leto; to je veliko več zadovoljnih kot leto pred tem (37 odstotkov) ali kot pred dvema letoma, ko je bilo optimističnih 47 odstotkov vprašanih.
Letos je bilo tudi precej manj takšnih, ki so odgovorili, da dojemajo preživeto leto kot neuspešno - letos je takšnih le desetina anketiranih, medtem ko je bilo leta 2013 nezadovoljnih petina vseh. S križanjem sociodemografskih podatkov pridemo do jasnejše slike, kdo med slovensko populacijo je bolj zadovoljen s preživetim letom: to so zlasti mlajši ljudje v starostnih obdobjih od 18 do 25 let, od 26 do 35 let in od 36 do 45 let, študenti, visoko izobraženi in zaposleni.
Da je med slovensko populacijo zaznati več optimizma, nam potrjuje naslednje vprašanje, ko smo spraševali, kakšna pričakovanja imajo v prihodnjem letu. Da bi bilo lahko leto 2016 še boljše, odgovarja 37 odstotkov vprašanih; to je več kot lani, ko je bila optimistična tretjina vprašanih, ali pa več kot leta 2013, ko je bilo optimističnih 32 odstotkov vprašanih. Porast optimizma nam lepo odslikava podatek, da je takšnih, ki pričakujejo slabše prihodnje leto, najmanj v zadnjih treh letih - v leto 2016 vstopa z negativnimi pričakovanji petina slovenske populacije, obe leti pred tem pa je bila negativna četrtina vprašanih.
Med vrednotami ostajajo najpomembnejše zdravje, družinska sreča in varnost, sledijo pa še svoboda in demokracija, materialna preskrbljenost, ustrezna zaposlitev in uspeh v službi. Primerjava z meritvami v minulih letih do leta 2003 razkrije nekaj premikov. V letošnji anketi je v primerjavi s prejšnjimi leti opaziti rahli padec poudarjanja vrednot zdravja, družinske sreče in materialne preskrbljenosti ter porast poudarjanja vrednot miru, varnosti, svobode in demokracije. Kakšnih posebnih sklepov iz teh podatkov ne bi smeli delati, ker bi potrebovali dodatne analize, a če poskušamo na kratko povzeti, bi lahko prišli do naslednjega sklepa: v letu poglabljanja konfliktov med zahodnim svetom in Rusko federacijo, stopnjevanja begunske krize zaradi vojne v Siriji in Iraku ter terorističnih groženj na evropskih tleh postajata vrednoti mir in varnost vse pomembnejši. Ob naraščanju avtoritarnih tendenc z desnim predznakom postajata vrednoti svoboda in demokracija prav tako vse bolj v ospredju marsikaterega prebivalca Slovenije.
In za konec še tradicionalni vprašanji, povezani s praznovanjem novega leta. Slovenci in Slovenke bodo silvestrovo praznovali večinoma doma in v krogu družine. To se v zadnjih 12 letih ni občutno spremenilo, saj na ta način prestopa v novo leto več kot 70 odstotkov vprašanih že vrsto let. Bo pa letos nekoliko več praznovanj pri prijateljih, znancih in sorodnikih. Takšno obliko praznovanja si bodo predvsem izbrali mlajši od 18. do 35. leta, medtem ko se starejši odločajo za praznovanje predvsem doma. Tudi pri vprašanju, koliko denarja nameravajo porabiti za praznovanje silvestrovega, dobimo precej podobne odgovore kot v prejšnjih letih - dve tretjini jih odgovarja, da enako kot lani.
