Begunska kriza udarila po Paradisu

Ljubljana – Zdravilišča, ki so po izjemni poletni sezoni še pred nekaj tedni napovedovala ene najboljših letnih rezultatov, se ob begunski krizi že srečujejo z upadom števila rezervacij. Najhuje je v Dobovi, kjer so pred krompirjevimi počitnicami v Termah Paradiso ostali brez 40 odstotkov rezervacij. Predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja opozarja, da se bo begunska kriza v turizmu zagotovo poznala.

»Poglejte skozi okno, plavalcev skorajda ni. Število dnevnih gostov je upadlo za 90 odstotkov,« nam je ob pogledu na enega samega kopalca dejal Marjan Cvetkovič, lastnik Term Paradiso. »Za krompirjeve počitnice, ki so glavni del jesenske sezone, smo imeli že vse zasedeno, a so do zdaj odpovedali že 40 odstotkov rezervacij. Z večanjem števila beguncev se stopnjujejo tudi odpovedi. Ljudje so brez razloga prestrašeni; tu namreč nismo videli niti enega begunca.«

»Preseneča nas, da niti ljudje v Brežicah ne poznajo stanja v Dobovi. Sprašujejo nas, ali lahko pridejo na naročene storitve našega velnesa,« pojasnjuje Cvetkovič.

Na nasprotnem bregu Save večja gospodarska škoda za zdaj ni nastala. Posamezni napovedani gosti Term Čatež občasno sprašujejo o varnostnih razmerah, a odpovedi ni, pravi direktor prodaje Jure Pezdirc: »Strankam povemo, da je mirno. Zasedenost med krompirjevimi počitnicami je odlična, s številom rezervacij smo zadovoljni.«

Rusi z veseljem kažejo begunce

Odpovedi rezervacij nimajo niti v Termah Olimia v Podčetrtku, ki so tik ob zeleni meji. »Pri Aqualuni je ograja našega kompleksa tudi državna meja, vendar težav nimamo in jih tudi ne pričakujemo. Smo pa vseeno malo okrepili nočne vhode, gosti nas sprašujejo o varnosti,« je povedal prokurist Term Olimia Vasja Čretnik.

Begunci so v državo vstopali v bližnjem Imenem in Dobovcu, kamor običajno pridejo gostje, ki so z letalom pristali v Zagrebu. Na ta problem je opozoril vodja Hotela Aleksander v Rogaški Slatini Martin Šabec: »Pričakujemo, da nam bodo pristojni sporočili, ali bodo mejo zaprli ali ne. Samo tako lahko agencije obvestimo, na katero letališče naj goste usmerijo.« V večini slatinskih hotelov begunske krize ne čutijo, šolske počitnice tam pravzaprav niso pomembne, saj so njihovi gostje v veliki večini ruski. Le v Grand Hotelu Sava in Hotelu Zagreb je direktor Stanislav Pšeničnik opozoril na upad rezervacij: »Pred dvema tednoma sem bil v Rusiji in ruska televizija z veseljem kaže begunsko krizo. Zaradi tega imamo za zdaj petodstotni upad rezervacij.«

Savine destinacije brez drastičnega upada

»Vsak dan je več vprašanj o varnosti, o njej se zanimajo predvsem gosti iz Avstrije in Nemčije,« pravi Metka Erjavec, direktorica prodaje v Sava turizmu. V Savinih objektih na severovzhodu države (Banovci, Radenci, Terme 3000, Terme Ptuj, Terme Lendava) odpovedi rezervacij še ni, razen nekaj izjem. »Res pa je, da se moramo zelo truditi s pojasnjevanjem razmer,« je pojasnila Erjavčeva, ki meni, da bo morebitno stopnjevanje krize zanesljivo imelo »negativne učinke predvsem na nemškem trgu, in ta tveganja niso zavarovana«.

Begunska kriza bo zagotovo vplivala na turizem, pravi župan Podčetrtka in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja: »Dokler ne bo incidentov, bo še nekako šlo. Če pa bi zaprli meje, bi bil to hud udarec. Vsekakor pa izgubljamo status varne države. In to se bo zagotovo poznalo.«

»Dobova ni blokirana!«

V Dobovi se je promet močno zmanjšal. Sandi Polovič iz družbe AFP, ki ima v Sloveniji dvanajst trgovin Prva liga, a 30 odstotkov prihodka ustvari v domači Dobovi, pravi, da je v sredo prodaja upadla za 60 odstotkov, »danes pa bo izpad verjetno 50-odstoten«.

Eden največjih vulkanizerjev v Sloveniji Franc Furlan je drastičen upad števila strank zaznal v ponedeljek, ko so zaprli sicer z begunci popolnoma neobremenjen mejni prehod Rigonce. Begunce namreč Hrvati vodijo na travnik južno od vasi, mejni prehod je na severu. »Enajst mesecev čakamo na jesensko menjavo gum, ki je za nas vrhunec sezone. A trenutno imamo 80 odstotkov manj dela. Najbolj je strah slovenske stranke. Celo iz pet kilometrov oddaljenih Brežic so me spraševali, po kateri cesti se lahko pripeljejo do nas. A do nas, z izjemo mejnega prehoda Rigonce, v bližini je odprt prehod Rakovec, ni zaprta niti ena cesta.«

To je res. Čeprav je bilo včeraj zjutraj v brežiški občini tudi 10.000 beguncev, je bilo ves čas zaprtih le zadnjih sto metrov ceste skozi Rigonce, ki vodi do travnika, kamor pridejo. Občasne zapore so le še ob redkih premestitvah beguncev skozi Rigonce do tri kilometre oddaljenega begunskega centra na začetku Dobove, ki potekajo povsem mirno.

»Nekaj dni upada prometa bomo premostili,« pravi Polovič, ki od ponedeljka prostovoljcem redno pomaga z donacijami: »Toda če se bo to nadaljevalo dva tedna ali mesec dni, bo to za nas in za naših 60 zaposlenih z območja Dobove velik problem. Želimo si, da bi ministrstvo za gospodarstvo upoštevalo, kakšna gospodarska škoda lahko nastane pri nas in drugod po Sloveniji, ter se ustrezno odzvalo.«