Tiskane izdaje
»Čas ne sme nikoli izbrisati spomina. Narod, ki ne vlaga v ohranjanje zgodovinskega spomina, nima prihodnosti,« je množici zbranih na komemoraciji povedal Bervar. Po njegovem prepričanju so se ljudje uprli okupatorju, ker so dobro vedeli, kaj pomeni »puliti jezik iz ust in kulturo iz srca« in prav zato se je hlapčevstvo umaknilo uporu, čemur se je uprla večina Slovencev. Bervar je opozoril, da dobrih sedem desetletji po končani največji svetovni moriji, bi nekateri radi pozabili na vojne grozote in žrtve ter resnico krojili po svoje. »Zgodovine se ne da spreminjati, lahko jo le razumemo,« je prepričan Bervar, ki je spoštljivo spregovoril o vrednoti odpora kot simbola velike moči slovenskega naroda.
Privilegij živeti v svobodi
Govornik je dejal, da zamegljevanje zgodovinskih dejstev pomeni zanikanje idealov, ki so nas konstituirali kot narod in kot državo ter zanikanje temeljev današnje svobodne Evrope enakopravnih narodov. »Vsi mi, ki imamo privilegij živeti v miru, moramo razmišljati o vsebini in pomenu plemenitih idealov, ki so jim borke in borci sledili in zanje umirali,« je med drugim povedal Bervar in dodal, da je državni svet podpiral tudi idejo o gradnji spomenika vsem žrtvam vojn, ki zdaj stoji na Kongresnem trgu. Po prepričanju žužemberskega župana Franca Škufce pa svetle prihodnosti ni brez spoštovanja preteklosti.
Na območju Suhe krajine je med drugo svetovno vojno izgubilo življenje več kakor 2000 bork in borcev iz 17 držav. Spomenik so postavili leta 1961 in je vpisan v register dediščine, ima status kulturnega spomenika in status spomenika tujih armad. Na spominskih ploščah je vklesanih 1144 imen padlih bork in borcev. Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob spomeniku na novo postavili devet granitnih blokov in nato še leta 2004, ko so med drugim obnovili napise padlih bork in borcev in uredili okolico.
Današnje slovesnosti so se udeležili predsednik slovenske borčevske organizacije Tit Turnšek, poslanki Urška Ban in Alenka Bratušek, ambasadorka Srbije Zorana Vlatković, general Lado Kocjan, številni praporščaki in častna četa Slovenske vojske.
