Birokratske ovire pri porokah s tujci

Ljubljana – Izpisek iz rojstne matične knjige, potni list ter potrdili o samskem stanu in o tem, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, so dokumenti, ki jih upravna enota zahteva za poroko s tujcem. Za tiste iz držav, s katerimi Slovenija nima sklenjenih sporazumov, je zbiranje papirjev pravi administrativni izziv.

Še veliko večje ovire pa morajo premagati tisti, ki si želijo registrirati istospolno partnersko skupnost.

»Ogromno živcev, tekanja od urada do urada in denarja potrebujete, če se podate v to avanturo,« nam je razložila bralka, ki si je našla moža v eni od latinskoameriških držav. Pridobiti potrdilo o samskem stanu, izpisek iz matične rojstne knjige in fotokopirati potni list je pač običajen birokratski postopek, zapletlo pa se je pri potrdilu o tem, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, saj v moževi domovini takega dokumenta ne poznajo.

»Listino, na kateri je pisalo, kar zahtevajo na naši upravni enoti, so nama potem po številnih klicih in kolobocijah spisali na nekem uradu, pristojnem za zadeve tujcev. Za to sva plačala skoraj 200 evrov. Potem sva morala še vse skupaj overiti na tamkajšnjem zunanjem ministrstvu, za kar je šlo še dodatnih 200 evrov. V Sloveniji nama je moral vse skupaj prevesti sodni tolmač, ki je računal skoraj 300 evrov, navzoč pa je moral biti še pri obredu. Na srečo so nama nadoverovitev papirjev opravili na tukajšnjem zunanjem ministrstvu - nekateri morajo namreč za nadoverovitve pošiljati papirje na veleposlaništva v Avstrijo, Italijo ali Nemčijo, saj njihove domovine v Sloveniji nimajo diplomatskih predstavništev,« nam je zaupala nevesta, ki je, upoštevajoč še stroške hitre pošte - ker si dokumentov pač nista upala pošiljati po navadni –, izračunala, da sta samo za to, da sta se sploh lahko poročila, odštela več kot tisoč evrov, porabila tri mesece časa in izgubila ogromno živcev.

Da ne bi bili sorodniki ali mladoletni

»Potrdili, da je posameznik samskega stanu in da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, nista enaki, razlika je vsebinska. Da je nekdo samskega stanu, pač pomeni, da ni v zakonski zvezi; da ni zadržkov, pa še veliko več - v Sloveniji bi bil na primer zadržek, če bi se želel poročiti nekdo, ki še nima 18 let, ali če bi bila ženin in nevesta sorodnika oziroma v razmerju skrbnik-varovanec,« nam je pojasnila Ana Vodičar, nekdanja direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. »Za tujce je zelo pomembno, da se, kjer se pojavlja kakšen mednarodni element, uporablja tako imenovani zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ki določa, katero pravo se uporablja v posameznih primerih. Tam piše, da se pogoji za sklenitev zakonske zveze za vsako osebo presojajo po pravu države, katere državljan je ob sklenitvi zakonske zveze. V kakšni drugi državi bi lahko, denimo, imeli zadržek za poroko pred 20. letom starosti, zato je treba, da prinese potrdilo, da ni zadržkov,« je razložila Vodičarjeva.

Dodala je, da takšna in drugačna potrdila zahtevajo mnoge države, ko gre za meddržavne zadeve. Pri mednarodnih posvojitvah, na primer, Rusi zahtevajo uradni dokument ministrstva, ki pojasnjuje, kaj je to zunajzakonska skupnost, ki je tam ne poznajo; v Sibiriji pa, denimo, želijo potrdilo o tem, koliko v Sloveniji znaša povprečna plača. Ponavadi zadošča, da neki uradni organ to napiše in ožigosa.

»Kaj pa je to registracija?«

Od leta 2006, ko je začel veljati zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, se je v Sloveniji, po podatkih ministrstva za notranje zadeve, registriralo 69 parov, 21 med njimi s tujimi državljani. Od oktobra 2011 jim zakon o tujcih omogoča, da lahko na podlagi tega pridobijo dovoljenje za bivanje v Sloveniji kot družinski člani slovenskega državljana, ob izpolnjevanju drugih pogojev, kot so ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje.

A pri mnogih se zatakne že pri sami registraciji, za katero je prav tako kot za poroko potrebno potrdilo, da ni zadržkov zanjo. »V državah, kjer ni nobene zakonodaje za istospolne pare, in tako je v večini primerov, s katerimi se ukvarjamo, ni mogoče pridobiti takega potrdila, ker instituta registracije sploh ne poznajo. Institucije v tujini takih potrdil nočejo izdati! Upravna enota pa ta papir zahteva in pošilja ljudi od Poncija do Pilata,« je razložil Mitja Blažič iz Društva informacijski center Legebitra. »To lahko povzroči številne stiske, od tega, da morajo ljudje večkrat v Slovenijo in seveda večkrat zaprositi za vstopni vizum, da bi stvari uredili. S potovanji, urejanjem dokumentacije in prevodi imajo velikanske stroške. Ujeti so v brezizhodno situacijo, različne urade v domovini prosjačijo za 'eksotična' potrdila in se dodatno izpostavljajo,« je dejal Blažič in dodal, da mnogi pari, pri katerih je en partner tujec, zaradi vse te dolgotrajne in zapletene birokratske procedure registracijo preložijo na poznejši čas in dovoljenje za bivanje raje poskušajo dobiti prek zaposlitve tujca.

Na ministrstvu za delo, kamor se je obrnilo nekaj tujcev s tovrstnimi težavami, pa so nam pojasnili, da uporabljajo načelo, da v državah, kjer ne izdajajo potrdil, ker ne poznajo registracije istospolnih partnerstev, zadošča potrdilo pristojnega organa, da tovrstnih skupnosti nimajo urejenih. Vendar je ponekod še to problem.