Tiskane izdaje
Ljubljana – Obrambno ministrstvo je z novim letom približno 40 starejšim pripadnikom Slovenske vojske odpovedalo delovno razmerje. Ti se zaradi lani sprejete pokojninske reforme ne morejo poklicno upokojiti, kot je to predvideno za nekdanje vojake. To pa zanje pomeni okoli 100 evrov nižje pokojnine vsak mesec.
Bitka za predčasno upokojevanje vojaških častnikov
Praviloma je to težava više rangiranih častnikov in drugih pripadnikov SV z razmeroma visokimi pokojninami. Mnogi med njimi so tudi veterani osamosvojitvene vojne, pogodbe o zaposlitvi pa so jim prenehale, ker so izpolnili kriterij za starostno upokojitev, in zaradi zahtev po krčenju javnega sektorja, ki jih je prinesel varčevalni zakon Zujf. Zato so jim na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (Zpiz) sporočili, da se ne morejo poklicno upokojiti in uveljavljati pravic, ki iz tega izhajajo. Gre za prejemke, ki jih delavec, zaradi različnih okoliščin nezmožen naprej opravljati svoje delo, prejema, dokler ne doseže kriterijev za starostno upokojitev. Medtem ko je »na čakanju«, pokojnino prejema iz posebnega sklada, v katerega zanj vplačuje delodajalec.
V primeru SV torej povsem brez potrebe, saj njeni pripadniki ne morejo do rent. Temu namenjen denar bi si sicer lahko izplačali v enkratnem znesku, a bi pri tem plačali 40-odstotni davek. Tudi če bi omenjeni znesek prišteli k zagotovljeni pokojnini, pa bi po izračunu Sindikata vojakov Slovenije (SVS) v povprečju dobili okoli deset odstotkov nižji prejemek kot pri polni pokojnini.
Primer polkovnika Lakovška
Težava je nastala, ker vojaki kljub beneficiranemu delovnemu stažu ne dosegajo polne pokojninske dobe in imajo zato nižjo osnovo za izračun pokojnine. S sprejetjem »Vizjakove« reforme se namreč dodatna delovna doba ne šteje več v izračun za odmero pokojnine. »S tem izgubljamo dve oziroma tri leta, za katera ne dobimo obračunane pokojnine, pač pa nam jo Zpiz računa na podlagi 37 let delovne dobe,« pojasnjuje zdaj že nekdanji polkovnik Ivan Lakovšek.
Konkretno, uradni izračuni našega sogovornika, donedavnega slovenskega vojaškega atašeja v Avstriji, Švici, Grčiji in Turčiji, dokazujejo, da bo njegova pokojnina znašala le 56,5 odstotka pokojninske osnove. Če bi se upokojil po polnih pogojih, bi na mesec prejemal 60 odstotkov pokojninske osnove.
Na omenjeni pokojninski nesmisel so dobro leto po soglasni potrditvi reforme v DZ opozorili v SVS. »Očitno je sistem poklicnega upokojevanja po novem sistemu popolnoma zgrešen. Noben pripadnik Slovenske vojske – z izjemo vojakov na terenu, ki se lahko upokojijo pri 45 letih – se namreč ne bo mogel poklicno upokojiti, saj bo prej izpolnil starostne pogoje,« je kritičen predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak. Zato utegnejo vojakom svetovati, naj sprožijo tožbe bodisi za vrnitev na delovno mesto bodisi za višje izplačilo iz posebnega sklada za poklicno upokojevanje. Pri tem bodo po mnenju sindikata podobne težave nastale tudi v drugih poklicih, kjer so možne poklicne upokojitve. To pa bi po najbolj črnem scenariju lahko pomenilo javnofinančno »bombo«, saj bi morala država v trenutno okoli 500 milijonov evrov vreden sklad za poklicne upokojitve vplačati še skoraj enkrat toliko.
Na vidiku reforma reforme
Dogodki so pristojne z ministrstva za obrambo in ministrstva za delo presenetili. Na Morsu ne znajo navesti točne številke, koliko pripadnikov SV se je srečalo z omenjenimi težavami, na ministrstvu za delo pa se s primeri še seznanjajo.
Državni sekretar v omenjenem resorju Miloš Pavlica priznava, da bi zadeva utegnila biti problematična, a zagotavlja, da pripravljajo popravke poklicnega upokojevanja. »Sedanji sistem ni pravičen, saj meša solidarnostni koncept državnih doklad z zasebnimi kapitalskimi principi,« pravi Pavlica in napoveduje, da se bodo na ministrstvu primera vojakov podrobneje lotili prihodnji teden.
»Politični oče« pokojninske reforme Andrej Vizjak opozarja, da bi morala biti revizija poklicev, ki omogočajo poklicno upokojevanje, pripravljena že sredi lanskega leta. Tudi sam se strinja, da je to ena večjih »anomalij« sistema, pri tem pa dodaja, da je vprašanje, ali omenjene vojake do izpolnitve polnih upokojitvenih pogojev obdržati v SV, v pristojnosti obrambnega ministra Romana Jakiča.
V Kadu pa kot eno od možnih rešitev vidijo neobdavčen prenos vojaških rent na katero od zavarovalnic, ki upravljajo vzajemne pokojninske sklade, kar bi upokojenim vojakom omogočalo prejemanje rent. Seveda se morajo s takšno rešitvijo strinjati vse strani.
