Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenska vojska (SV), ki je lani dosegla le 70-odstotno raven načrtovanega usposabljanja, kar je poleg zajezitve trenda upadanja tako sredstev kot kadra glavni izziv za prihajajočo obrambno ministrico Andrejo Katič, zdaj šteje le 7168 pripadnic oziroma pripadnikov stalne sestave.
Povprečna starost slovenskega vojaka je 39,3 leta, previsoka je tudi povprečna starost zaposlenih v upravnem delu obrambe: kar 47 let. Trend upadanja kadrov je očiten. Če je nekdanji obrambni minister Janko Veber, sklicujoč se na strateške dokumente, še oktobra lani zatrjeval, da je 7600 pripadnikov stalne sestave SV število, ki še zagotavlja obrambno sposobnost države in ustrezno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, je zdaj stanje daleč od želenega.
Štiristo vojakov premalo
Manko štiristo vojakov je po mnenju načelnika generalštaba SV generalmajorja Andreja Ostermana »posledica varčevalnih ukrepov vlad, svoje pa naredi tudi osip na zdravniškem pregledu, saj se jih na koncu od vseh, ki pokažejo interes za opravljanje vojaške službe, zaposli le okoli 40 odstotkov«.
Prihajajoča obrambna ministrica Andreja Katič je sicer naznanila, da bo trend padanja sredstev in kadrov poskušala ustaviti (obrambni izdatki leta 2008 so znašali 566 milijonov evrov, lani le dobrih 368 milijonov), prav tako je napovedala tudi prenovitev zastarele obrambne zakonodaje (zakon o obrambi je bil nazadnje revidiran pred enajstimi leti, zakon o službi v slovenski vojski pred devetimi). A to zagotovo ni vse, kar je na področju obrambe treba spremeniti.
Vse od strateškega pregleda obrambnega resorja, ki ga je opravila ekipa nekdanje ministrice Ljubice Jelušič, je namreč znano, da naš obrambni sistem zaposluje preveč ljudi v uradniškem delu. Kljub v srednjeročni program razvoja SV zapisani strategiji, ki naj bi uradniški del precej oklestila, še vedno ni prišlo do integracije obrambnega in vojaškega dela, s čimer bi se vojaški sistem rešil odvečnega uradniškega dela.
»Težko je oceniti, kaj bo z integracijo, saj to zahteva temeljite analize samih procesov,« je ob nastopu svoje funkcije lani povedal Osterman in sklenil, da je integracija »vsekakor prihodnji izziv tako zame kot za celotni obrambni sistem«.
V uradniškem delu obrambnega sistema je zaposlenih 1161 ljudi (ministrstvo), v SV je uradnikov 17.
In prav uradniški del bo, tako naši viri, tisti, ki bo (spet) uporabljal boljša in dražja sredstva. Na zadnjem razpisu za nakup novih avtomobilov, denimo, kjer je ministrstvo ta teden izbralo dobavitelje, bo dvanajst oplovih insignij iz zgornjega srednjega avtomobilskega razreda (zanje je ministrstvo odštelo 200.000 evrov) na voljo za upravni del. Vozila spodnjega razreda (180 renaultovih meganov) in manjša kombinirana vozila (25 citröenovih berlingov) bodo na voljo vojski. Megani in berlingi so skupaj ministrstvo stali nekaj čez 2,8 milijonov evrov.
Kaos in stagnacija
Kljub kaotičnemu stanju SV, ki zaradi pomanjkanja razvojnih sredstev stagnira, o čemer so si enotni prav vsi vojaški oziroma obrambni sindikati, so prireditve, kot bo tista prihodnji petek v Rakičanu, dobrodošle, pravijo obrambni strokovnjaki.
Obramboslovka Maja Garb z ljubljanske fakultete za družbene vede pravi, da je vojska »zagotovo malo bolj ritualna institucija, ki takšne stvari potrebuje«. Glede stroškov in očitkov, da so ti preveliki, pa je poudarila, da je pri tem treba upoštevati tudi to, da bo prireditev na delovni dan: »Stroški z vojaki, helikopterji in opremo bi torej bili tudi, če prireditve ne bi bilo. Zato realni strošek zanjo zagotovo ne more biti tako pretirano velik«.
Prireditev ob dnevu Slovenske vojske
Letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu Slovenske vojske (SV) bo generalštab prihodnji petek organiziral na murskosoboškem letališču v Rakičanu. Pričakovani stroški za sedemurno prireditev, sestavljeno iz dveh sklopov, znašajo 71.500 evrov.
Na osrednji prireditvi bo v postroju sodelovalo okoli 4000 pripadnic in pripadnikov SV. Dinamično in statično predstavitev vojaških postopkov pri delu na misijah ter predstavitev desanta za prestrezanje upornikov bodo skupaj s pripadniki enote za specialno bojevanje, polka vojaškega letalstva, centra za gorsko bojevanje ter enote za radiološko, kemično in biološko obrambo uprizorili pripadniki 72. brigade iz Maribora. Slavnostni govornik bo vrhovni poveljnik obrambnih sil predsednik Borut Pahor.
Ali bo Pahor na opoldanski osrednji slovesnosti prireditve v Rakičanu v generalmajorja povišal brigadirja Davida Humarja, uradno še ni znano, a viri blizu predsednika potrjujejo, da je Pahor kljub nasprotovanju nekaterih po činih više rangiranih predstavnikov Slovenske vojske že odobril marčni sklep vlade, ki se strinja s predlogom generalštaba o povišanju Humarja v desetega generalmajorja SV. Na slovesnosti bodo v brigadirje povišali predvidoma še štiri polkovnike, a ta sklep mora podpisati še nadomestni minister za obrambo Dejan Židan, morda pa bo to storila že Andreja Katič, če jo bo državni zbor prihodnji teden imenoval za ministrico.
Oborožitev in opremo, ki bosta za obiskovalce predstavljeni v Rakičanu – vojska pričakuje okoli 15.000 obiskovalcev –, bodo pripadniki SV prepeljali iz mariborske vojašnice. Skupni strošek z avtobusnimi prevozi vojakov, ki jih je vojska naročila pri zasebnikih, naj ne bi znašal več kot 36.000 evrov.
Glede na nekatera dejstva, o katerih smo poročali prejšnji teden – finančna nezmožnost generalštaba, da bi na primer celotni vojski enotno obnovil osnovno bojno opremo – se številni vojaki sprašujejo, zakaj vojska s takšnimi prireditvami meče denar skozi okno. Simon Korez iz generalštaba SV meni drugače: »Dan Slovenske vojske je priložnost za druženje večine pripadnic in pripadnikov SV ter možnost za večjo povezanost in kohezivnosti kolektiva kot celote. Prav tako je naš cilj, da javnosti predstavimo ustroj vojske.«
Prireditev, na kateri bodo sodelovale tudi nekatere domoljubne organizacije (Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Združenje slovenskih častnikov, Društvo upokojencev ministrstva za obrambo), bo neposredno prenašala tudi RTV Slovenija.
