Bo izbiro šefov KPK vodila neskončna arbitrarnost?

Ljubljana – Slovenija na področju preprečevanja korupcija še zdaleč ni tam, kjer bi morala biti. Ciljem se bo vlada poskušala približati s predlaganimi spremembami, ki povečujejo učinkovitost KPK. Z novim postopkom izbire želijo zagotoviti tudi njeno strokovno in politično neoporečnost, tudi z uvedbo merila osebne primernosti, zaradi katerega v uradu predsednika republike svarijo, da odpira pot neskončni arbitrarnosti.

Spremembe so med drugim posledica mednarodnih opozoril in več sodb upravnega in vrhovnega sodišča, ki so, zaradi nepravilnosti v postopkih, razveljavile že več odločitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

S predlogom, ki ga je vlada sprejela včeraj, zato natančneje opredeljujejo vrsto in pravila postopkov, ki jih vodi ta organ, ter pravice sodelujočih v postopkih pred njim. Pričakovati je še javno objavo premoženjskih sprememb funkcionarjev in strožji nadzor nad denarnimi tokovi med javnim in zasebnim sektorjem, tudi s prikazom v spletni aplikaciji Erar.

Septembra pravosodna ministrica Andreja Katič v državnem zboru pričakuje dolgotrajno in zahtevno usklajevanje.
 

Ob izkušnjah tudi osebna primernost

K delu v komisiji si želijo na pravosodnem ministrstvu pritegniti najbolj kompetentne ljudi, zato določajo potrebne kompetence za opravljanje tega dela. Posebej uvajajo pogoj osebne primernosti. Kandidacijska komisija ne bo več razvrščala kandidatov, ampak bo le preverjala njihovo izpolnjevanje zakonskih pogojev ter predsedniku republike predložila seznam strokovno primernih kandidatov.

 V uradu predsednika so dosedanji ureditvi ugovarjali, ker je bila vloga kandidacijske komisije v postopku izbire bistveno pomembnejša, kot je bila njena odgovornost zanjo. Predlog, ki je vsebovan v spremembah zakona, ohranja izbirno komisijo, a ji daje manj moči pri izbiri in izbiro v večji meri prepušča predsedniku republike. »Urad predsednika republike poskuša razumeti razloge za ohranjanje takšne komisije, vendar pričakuje, da bo o njeni vlogi še nekaj razprav v javnosti in državnem zboru,« so pojasnili za Delo in ob tem opozarjajo tudi na nejasnost novega kriterija osebne primernosti, ki bi bil lahko predmet neskončnih arbitrarnih ocen, kvalifikacij in osebnih diskvalifikacij.
 

Novela ni dovolj

Nekoliko strožji pogoji za imenovanje funkcionarjev pa so naleteli na odobravanje v Transparency International Slovenia, kjer predlog novele zakona podpirajo, saj dopolnjuje protikorupcijsko zakonodajo na najnujnejših mestih, a ponovno opozarjajo, da je potrebna obsežnejša prenova.

Ob tem pozdravljajo še ureditev postopkov pred komisijo, širitev kroga zavezancev za nadzor nad premoženjem ter dodatno ureditev načinov objave tega na spletu. »Kljub popravkom na področju lobiranja in nasprotja interesov bi si želeli bolj definirane določbe za omejevanje pojava vrtljivih vrat (prehajanja oseb med položaji v javnem in zasebnem sektorju) ter večje ambicioznosti pri urejanju zaščite prijaviteljev. Zadnje bo nujno urediti zaradi sprejetja nove evropske direktive,« še pojasnjujejo.

Postopek je bil sicer korekten, vendar so pogrešali upoštevanje predlogov, ki zahtevajo obsežnejše spremembe. Enako menijo v KPK, kjer se sklicujejo na besede predsednika državnega zbora, da potrebujemo nov zakon, ne novele.

KPK potrebuje večji proračun

Pomanjkljive so predvsem vsebine s področja premoženjskega stanja, lobiranja in postopka pred komisijo. Učinkovit mehanizem boja proti korupciji pomeni to, da mora komisija obravnavati ravnanja, ki ne dosegajo dokaznega standarda kaznivega dejanja, a so v svoji biti neintegritetna, koruptivna, naštevajo.

»Ključno za dobro delo ni le dober zakon, temveč tudi zadosti finančnih sredstev, ki bi nam omogočila učinkovito izvajanje nalog, zlasti za nove zaposlitve in nadgradnjo informacijskega sistema. Tudi tu smo žal naleteli na gluha ušesa, ne samo pri predlagatelju novele, ampak tudi pri finančnem ministrstvu,« razlagajo.