Bo slovenske smeti reševal Teš?
V HSE mirijo, da le proučujejo možnost sežiganja odpadkov v Tešu, Šaleška dolina nasprotuje
Odpri galerijo
Vzdrževanje drobilnikov premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Bodo v njih končali tudi komunalni odpadki? FOTO: Brane Piano
Ljubljana, Šoštanj, Velenje – Da bo morala Slovenija sama poskrbeti za odstranjevanje odpadkov je jasno že dolgo, tudi »primerne« lokacije za nove sežigalnice niso od včeraj. Zato tudi novica, da Holding slovenske elektrarne (HSE) v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) proučuje možnost za sežiganje »alternativnih goriv iz komunalnih odpadkov« ni presenečenje. Koliko lahko zamisel, če bo seveda tehnično, investicijsko, ekonomsko in tudi za lokalne skupnosti sprejemljiva, prispeva k reševanjem težav Slovenije s kopičenjem odpadkov?
Doslej je bilo za sežiganje odpadkov možnih sedem lokacij – dve v Zasavju, druge v Anhovem, Krškem, Šoštanju in Mariboru, mogoča bi bila tudi nadgradnja sežigalnice v Celju. Šoštanj je poseben že po tem, da bi v Teš lahko v energijo spremenili vse odpadke, ki nastanejo v slovenskih gospodinjstvih.
Energetsko uporabimo le delček
Po podatkih Statističnega urada RS (zadnji končni so za leto 2016) nastane v Sloveniji na leto 5,5 milijona ton odpadkov, od tega jih je recikliranih 2,9 milijona ton ali 52,3 odstotka, zasipanih pa je 1,3 milijona ton ali 23,8 odstotka odpadkov. V 10 naprav za sežig odpadkov za pridobivanje energije je bilo predlani za energijo uporabljenih 231 tisoč ton odpadkov ali samo 4,2 odstotka vseh nastalih odpadkov.
Država se že od leta 2015 odloča, ali bi gradila nove sežigalnice ali za sežig uporabila obstoječe naprave, tudi generalni direktor HSE Matjaž Marovt pa o načrtih še ne more povedati več: »V HSE in v Tešu še ne gre za odločitev o sežiganju alternativnih goriv iz komunalnih odpadkov, temveč za ugotavljanje, če in kateri izmed obeh blokov bi bil za to primeren. Izhajamo iz tega, da bo Slovenija po analogiji čim višje energetske samooskrbe morala sama rešiti tudi problematiko odpadkov. Slovenija namreč izvaža 200 tisoč ton energetsko uporabnih odpadkov, za kar drago plačuje, če jih sploh lahko izvozi.«
Marovt pravi, da bi v HSE morda bili primerni lokaciji v Šoštanju in v Trbovljah, saj so tam v prostor že umeščene energetske lokacije in objekti.
V Tešu še nič odločeno
»Mislim, da bi bil po vzoru rešitev v Evropi, Teš primerna izbira. A če bi se za to odločili, bi sežigali zgolj iz odpadkov izdelane predpripravljene frakcije s strogo nadzorovano sestavo snovi in vnaprej znano energetsko vrednostjo, saj morajo biti frakcije pripravljene po posebnem okoljskem dovoljenju.«
V Tešu so torej šele v fazi izdelave tehnične študije o možnostih, šele, če bo ta ugodna, bodo ocenili in pripravili investicijo ter vključiti tudi družbeno skupnost. »V Tešu praktično nismo še niti v prvi fazi,« dodaja Marovt.
Na HSE pravijo tudi, da je sosežig alternativnih goriv iz odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, ena izmed možnosti zmanjšanja odlaganja na odlagališčih, varčevanja z naravnimi viri in zmanjševanja emisije ogljikovega dioksida, zato to možnost proučujejo. »Gre za možnost uporabe alternativnih goriv, ki so pripravljena v skladu z Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi,« še pravijo. V Tešu so sicer pred leti že poskusno sežigali alternativna goriva in preizkus je potrdil, da tehnične možnosti sosežiga obstajajo. »Predvsem bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Za zdaj je bila sprejeta le odločitev, da proučimo tehnične možnosti in izvedemo osnovna okoljsko primerjava med kurjenjem premoga in sosežigom alternativnih goriv,« mirijo na HSE.
Dolina proti dodatnim bremenom
V Šaleški dolini, kjer uradno niso seznanjeni z načrti Teša z morebitnem sežiganju predpripravljenih odpadkov, temu nasprotujejo.
Šoštanjski župan Darko Menih zavrača možnost, da bi v elektrarni na robu mesta sežigali še komunalne odpadke. »Kaj vse se bo še zgrnilo nad nas? Živimo v degradiranem okolju, vonjamo zrak iz rudniškega prezračevalnega jaška, Šoštanjskega jezera ne moremo turistično izrabiti, ker se še pogreza, edino dobro je, da je z blokom 6 zaradi filtrov zrak v mestu boljši. Če bodo to poskušali, nam bo dokončno prekipelo,« pravi Menih.
Tudi v Velenju niso navdušeni. »Pristali ne bomo na nobene investicije v Tešu, ki bi dodatno obremenile okolje, obenem pa nam že sedaj Teš odreka odškodnine. Tehnično je sežig smeti v Tešu morda možen, a stroški zaradi dodatnega vzdrževanja in izrabe materialov na blokih bi bili višji,« meni velenjski podžupan Peter Dermol, svojčas tudi direktor Teša.
Doslej je bilo za sežiganje odpadkov možnih sedem lokacij – dve v Zasavju, druge v Anhovem, Krškem, Šoštanju in Mariboru, mogoča bi bila tudi nadgradnja sežigalnice v Celju. Šoštanj je poseben že po tem, da bi v Teš lahko v energijo spremenili vse odpadke, ki nastanejo v slovenskih gospodinjstvih.
Energetsko uporabimo le delček
Po podatkih Statističnega urada RS (zadnji končni so za leto 2016) nastane v Sloveniji na leto 5,5 milijona ton odpadkov, od tega jih je recikliranih 2,9 milijona ton ali 52,3 odstotka, zasipanih pa je 1,3 milijona ton ali 23,8 odstotka odpadkov. V 10 naprav za sežig odpadkov za pridobivanje energije je bilo predlani za energijo uporabljenih 231 tisoč ton odpadkov ali samo 4,2 odstotka vseh nastalih odpadkov.
Država se že od leta 2015 odloča, ali bi gradila nove sežigalnice ali za sežig uporabila obstoječe naprave, tudi generalni direktor HSE Matjaž Marovt pa o načrtih še ne more povedati več: »V HSE in v Tešu še ne gre za odločitev o sežiganju alternativnih goriv iz komunalnih odpadkov, temveč za ugotavljanje, če in kateri izmed obeh blokov bi bil za to primeren. Izhajamo iz tega, da bo Slovenija po analogiji čim višje energetske samooskrbe morala sama rešiti tudi problematiko odpadkov. Slovenija namreč izvaža 200 tisoč ton energetsko uporabnih odpadkov, za kar drago plačuje, če jih sploh lahko izvozi.«
Marovt pravi, da bi v HSE morda bili primerni lokaciji v Šoštanju in v Trbovljah, saj so tam v prostor že umeščene energetske lokacije in objekti.
V Tešu še nič odločeno
»Mislim, da bi bil po vzoru rešitev v Evropi, Teš primerna izbira. A če bi se za to odločili, bi sežigali zgolj iz odpadkov izdelane predpripravljene frakcije s strogo nadzorovano sestavo snovi in vnaprej znano energetsko vrednostjo, saj morajo biti frakcije pripravljene po posebnem okoljskem dovoljenju.«
V Tešu so torej šele v fazi izdelave tehnične študije o možnostih, šele, če bo ta ugodna, bodo ocenili in pripravili investicijo ter vključiti tudi družbeno skupnost. »V Tešu praktično nismo še niti v prvi fazi,« dodaja Marovt.
Na HSE pravijo tudi, da je sosežig alternativnih goriv iz odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, ena izmed možnosti zmanjšanja odlaganja na odlagališčih, varčevanja z naravnimi viri in zmanjševanja emisije ogljikovega dioksida, zato to možnost proučujejo. »Gre za možnost uporabe alternativnih goriv, ki so pripravljena v skladu z Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi,« še pravijo. V Tešu so sicer pred leti že poskusno sežigali alternativna goriva in preizkus je potrdil, da tehnične možnosti sosežiga obstajajo. »Predvsem bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Za zdaj je bila sprejeta le odločitev, da proučimo tehnične možnosti in izvedemo osnovna okoljsko primerjava med kurjenjem premoga in sosežigom alternativnih goriv,« mirijo na HSE.
Dolina proti dodatnim bremenom
V Šaleški dolini, kjer uradno niso seznanjeni z načrti Teša z morebitnem sežiganju predpripravljenih odpadkov, temu nasprotujejo.
Šoštanjski župan Darko Menih zavrača možnost, da bi v elektrarni na robu mesta sežigali še komunalne odpadke. »Kaj vse se bo še zgrnilo nad nas? Živimo v degradiranem okolju, vonjamo zrak iz rudniškega prezračevalnega jaška, Šoštanjskega jezera ne moremo turistično izrabiti, ker se še pogreza, edino dobro je, da je z blokom 6 zaradi filtrov zrak v mestu boljši. Če bodo to poskušali, nam bo dokončno prekipelo,« pravi Menih.
Tudi v Velenju niso navdušeni. »Pristali ne bomo na nobene investicije v Tešu, ki bi dodatno obremenile okolje, obenem pa nam že sedaj Teš odreka odškodnine. Tehnično je sežig smeti v Tešu morda možen, a stroški zaradi dodatnega vzdrževanja in izrabe materialov na blokih bi bili višji,« meni velenjski podžupan Peter Dermol, svojčas tudi direktor Teša.
