Bodite odločevalci, pojdite na volitve in izrazite mnenje

Ljubljana – Eden ključnih problemov mladih je po mnenju Tina Kampla, predsednika Mladinskega sveta Slovenije (MSS), še vedno zaposlovanje in velika brezposelnost, ki je skoraj dvakrat večja kot pri odraslih.

Tin Kampl opozarja, da zaposlovanje vpliva na tako rekoč vse segmente osamosvajanja: od urejanja stanovanjskega vprašanja do ustvarjanja lastne družine, s tem pa tudi na stopnjo udeležbe v družbenem življenju. »Mladi zaradi reševanja eksistencialnega vprašanja manj participirajo v družbi, kar vpliva tudi na njihovo vsakodnevno življenje. Marsikatera stranka večkrat reče, da je najboljša socialna politika prav zaposlovanje. Mladinska politika ni samo ena sektorska politika, ampak je nabor širših politik, ki vplivajo na življenje mladih in njihovo integracijo v politično, kulturno in ekonomsko življenje, kar pomeni, da moramo javne politike usmerjati v vse segmente.«

Kakšne pa so rešitve za te probleme?

Zelo pomembna rešitev je že to, da bodo posamezni resorji začeli med sabo sodelovati in mlade upoštevati kot eno prioritetnih skupin. S tem namenom smo na MSS ob mednarodnem dnevu mladih razvili pilotni indeks mladih, s katerim želimo pokazati na njihov položaj v odnosu do preostale populacije, hkrati pa širšo populacijo in odločevalce ozavestiti, da je treba zbirati statistične podatke o mladih in jih spremljati skozi daljše obdobje, da vidimo kako se razvijajo. Tako bomo imeli realne podatke, s katerimi bomo oblikovali javne politike, ki se bodo učinkovito lotevale izzivov, s katerimi se srečujemo.

Kaj bi država morala storiti, da bi se položaj mladih izboljšal?

Vsi resorji bi morali pri oblikovanju javnih politik začeti upoštevati mlade kot posebno skupino. Tudi kadar govorimo o pokojninskem sistemu, smo mladi tisti, ki bomo v prihodnje deležni koristi, zato je prav, da nas upoštevajo pri razvijanju pokojninskega sistema. Vse politične oblikovalce in institucije spodbujamo, naj spremljajo položaj mladih od 15. do 29. leta in tako pridobijo potrebne statistične podatke, na katere se bomo lahko oprli pri določanju politik.

Kakšna pa je odgovornost mladih oziroma kaj lahko sami storijo?

Zagotovo so tudi mladi odgovorni, da sami kaj storijo, so proaktivni in iščejo priložnosti. Večkrat poudarjamo, da se ob brezposelnosti ne smejo zapreti vase, ampak morajo biti aktivni in iskati priložnosti, tudi s prostovoljnim delom. Na MSS jih tudi spodbujamo, naj se vključujejo v odločevalske procese, gredo na volitve in izrazijo svoje mnenje. Je pa pomembno zavedanje, da se mlad posameznik naprej ukvarja s tem, da preživi, šele ko si zagotovi lastno eksistenco, se začne širše udejstvovati.

Kakšno bi bilo optimalno okolje za mlade, da bi lahko uresničili svoje želje?

Imeti moramo vizijo, da vzpostavimo takšno okolje. Če menimo, da tega ni, poskušamo skupaj postaviti cilje oziroma kriterije, kako bi ga ustvarili. Takšno okolje naj bi mlade opolnomočilo, jim dalo znanje in izkušnje, da bodo lahko začeli uresničevati svoje ideje in želje. Ne smemo jih siliti, da bodo svoje sanje postavljali na stran in se zadovoljili s prvo priložnostjo, ki jo bodo dobili, ampak jim moramo omogočiti, da bodo te sanje uresničili. To pa je zagotovo mogoče v okolju, ki bo podporno, ne pa da bomo živeli v sistemu, ki mladim ne bo znal prisluhniti in jih bo zaviral.

Kaj menite o njihovih odhodih v tujino?

Mlade spodbujamo, naj gredo v tujino, vendar ne zato, da bežijo iz Slovenije, ampak da si pridobijo izkušnje in znanje, ki jih potem lahko prinesejo domov in jih tukaj razvijajo. Danes žal odhajajo v tujino iz drugih vzrokov, predvsem zato, ker tukaj ne dobijo priložnosti. Naše potenciale izgubljamo, ker jim ne znamo ponuditi tistega, kar potrebujejo.