Bodo Hrvati delali v EU na črno?

»Težava bo, dokler ne bo vsaka država primerno zaščitila pravic iz delovne zakonodaje in kolektivne pogodbe«

Objavljeno
28. junij 2013 12.22
ZAGREB HRVASKA 3.4.2012 ZAGREB FOTO JOZE SUHADOLNIK
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Kaštel – »Omejevanje pretoka hrvaške delovne sile je škodljivo. To je zgolj navidezni problem, ker se delovna sila pretaka z dovoljenji ali brez njih.

Če ni dovoljenj, je več dela na črno, to delo je podcenjeno in to pomeni nelojalno konkurenco, ker so delavci manj plačani kot slovenski,« je včeraj izjavil Peter Majcen, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Predstavniki sindikatov treh držav – Italije, Slovenije in Hrvaške – so se namreč zbrali na mejnem prehodu Kaštel, kjer so odločno nasprotovali omejitvam pretoka hrvaške delovne sile v nekatere članice EU.

Slovenija, Avstrija, Nemčija, Španija in Portugalska so takšen ukrep že sprejele, Italija pa se o tem odloča te dni. »Čeprav se nekaterim zdi omejevanje pretoka hrvaških delavcev v EU zaščita delavcev teh posameznih držav, v našem sindikatu tega ne vidimo tako. Veliko večji problem so črni trg delovne sile in dumpinške cene.

»Veliko hrvaških delavcev se po prvem juliju ne bo odpravljalo v tujino«

Težava bo, dokler ne bo vsaka država primerno zaščitila pravic iz delovne zakonodaje in kolektivne pogodbe,« je dejal Peter Majcen. Pavle Vrhovec iz ZSSS je izrazil mnenje, da bi Slovenija naredila veliko več, če bi zagotovila, da bi imeli tuji delavci v Sloveniji enake možnosti kot slovenski, saj je zelo nekorektno omejevati eno temeljnih svoboščin.

Enako stališče sta zastopala tudi Michele Berti, predsednik medregijskega sindikalnega sveta Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Istre in Primorsko-goranske županije, in Roberto Treu, predsednik medregijskega sindikalnega sveta FJK in Slovenije.

Mladen Novosel, predsednik Zveze samostojnih sindiaktov Hrvaške, je ocenil, da se veliko hrvaških delavcev po prvem juliju ne bo odpravljalo v tujino, da je kljub krizi Hrvaška še zmeraj v boljšem položaju, kot so bile nekatere druge države pri prejšnjem vstopu v EU, in da se zavzemajo za to, da bi s pomočjo evropskih skladov odpirali delovna mesta na Hrvaškem.

Zdaj je na Hrvaškem 340.000 brezposelnih, kar pomeni 18-odstotno brezposelnost. Boris Šuligoj