Tiskane izdaje
Sečovlje – Če Soline, ki upravljajo Krajinski park Sečoveljske soline, od države ne bodo dobile obljubljenega denarja za sanacijo po poplavah leta 2008 in 2010, bodo čez nekaj let morale vračati nekaj milijonov evrov evropskih sredstev iz projekta Life Mansalt.
Danes so v krajinskem parku Sečoveljske soline proslavili 20. obletnico Life programa EU. To je edini finančni instrument EU, namenjen varovanju okolja. Slovenija je do zdaj za 28 projektov pridobila skupaj 32 milijonov evrov, največji delež pripada prav Sečoveljskim solinam. Samo za zadnji Life Mansalt program, odobren oktobra 2010, so Soline pridobile 7,5 milijona evrov. Od tega je 3,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, 3,4 milijona evrov je delež slovenske države, 510.000 evrov sta prispevala Telekom in Soline.
Za Strunjanske in Sečoveljske soline 17,6 milijona evrov
Omenjeni znesek je sestavni del širšega sanacijskega programa, ki ga je leta 2010 sprejela slovenska vlada. Takrat je sklenila, da bo do konca leta 2015 za sanacijo poplav v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, namenila 17,6 milijona evrov, od tega nekaj več kot dva milijona za Strunjanske soline. Od preostalih 15 milijonov približno polovico prispeva Life Mansalt, preostalih 7,5 milijona evrov pa bi morala dati država za temeljni sanacijski program, vendar je ključni pogoj, da evropska komisija uresniči svoj delež iz Life programa. V tej točki se je zapletlo.
Protipoplavni ukrepi so nujni za preprečitev še večje škode
Do zdaj so Soline prejele 1,3 milijona evrov evropskih sredstev, tri milijone državnih in 510.000 evrov lastnih sredstev. Uresničenih je torej 4,8 milijona evrov prihodkov za sanacijo solin. Lani bi morali od države prejeti dva in letos en milijon evrov, toda tega denarja ni od nikoder. »Morda nam bodo namenili nekaj 100.000 evrov,« je včeraj povedal Andrej Sovinc, vodja krajinskega parka. »Tisti, ki odreja načrtovani denar, pozablja, da bo lepega dne potrebno zagotoviti obljubljeno vsoto, sicer bodo iz evropske komisije zahtevali vračilo že nakazanega denarja. Poleg tega bi bila škoda, ki bi lahko nastala ob naslednji poplavi, še precej večja, če ne omogočimo vlaganj, ki bodo preprečila poplave,« pravi vodja parka.
Ervin Vivoda z ministrstva za kmetijstvo in okolje, je povedal, da je do zdaj od 17,6 milijona evrov zagotovljenih deset milijonov evrov in da bo država načrt sanacije uresničila s predvideno dvoletno zamudo, kar naj bi v evropski komisiji razumeli in upoštevali.
Soline z največjo rastjo zaposlovanja v občini
V Solinah so se prav na osnovi sklepov za zagotovljen denar resno spopadli s sanacijo nasipov. Zaposlili so 21 mladih. Leta 2003 jih je bilo 15, zdaj je 96 zaposlenih in veljajo za družbo z največjo rastjo zaposlovanja v občini. Obnovili so 2986 metrov nasipov ob kanalih, 420 metrov čelnih nasipov, 250 metrov skalometa, izkopali 8000 metrov robnih kanalov itd. »V parku opažamo porast števila gnezdečih parov ptic, ki so ključnega pomena za soline: (navadna čigra, polojnik, beločeli deževnik, sabljarka...)
Edino tu gnezdi 15 parov sabljarke, ki še pred nekaj leti v Sloveniji sploh ni gnezdila. Število obiskovalcev parka se je povzpelo z 8000 na 45.000. Rezultate imamo, vendar, kaj se bo zgodilo, če ne bomo uresničili obljubljenega sanacijskega programa,« je dejal Sovinc.
V primeru solin pa ne gre samo za ptice in naravo. Poplave iz leta 2010 so pokazale, da so se morali nekateri prebivalci Sečoveljske doline rešiti na drevo, da jih voda ni odnesla. Imeli so srečo. Če bi tiste poplavne noči udarila tudi nadpovpečno visoka plima, jih soline ne bi obvarovale pred hujšo usodo.
