Tiskane izdaje
Murska Sobota - Skoraj eno leto trajajoči boj za dobiček javnega zavoda Pomurskih lekarn se te dni približuje vrhuncu: svetniki MO Murska Sobota so svetu zavoda dali ultimat, da mora še v tem mesecu del dobička iz prejšnjih let nameniti za skupni pomurski projekt Soboško jezero, sicer bo občina kot ustanoviteljica izstopila, si dala izplačati svoj delež in bo poiskala koncesionarja za lekarniško dejavnost na svojem območju.
Prerekanje o dobičku Pomurskih lekarn traja že kakšno leto. Na začetku leta 2016 je soboški župan Aleksander Jevšek prvič omenil kakšne štiri milijone evrov, kolikor naj bi se v zadnjih letih nabralo dobička v tem javnem zavodu in zahtevo, da se ta dobiček razdeli občinam ustanoviteljicam. Toda svet zavoda Pomurske lekarne vse do sedaj tega ni storil oziroma je sklenil, da del dobička, ki ne bi ogrozil poslovanja in obstoja zavoda, lahko namenijo za kakšen skupni regijski projekt, povezan z zdravjem. Tudi zato je MO Murska Sobota prvotno zahtevo po razdelitvi vseh štirih milijonov evrov občinam ustanoviteljicam glede na število prebivalcev spremenila v predlog, da se polovica dobička, torej dva milijona evrov, nameni projektu ureditve gramoznice Soboško jezero za rekreativne namene.
O predlogu bo svet zavoda odločal na seji še ta mesec, nam je zagotovil direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc, že ta torek pa se bodo na neformalnem pogovoru sešli župani občin ustanoviteljic, vodstvo Pomurskih lekarn in člani sveta zavoda.
O dogajanju nam je Ivan Zajc povedal: "Za delitev presežka nad odhodki je v skladu z našimi akti pristojen svet zavoda ,ki je sestavljen iz 23 članov. Od tega imajo občine ustanoviteljice 16 članov( te imenujejo občinski sveti), 6 članov imajo zaposleni (izvolijo jih zaposleni izmed sebe) in 1 predstavnik uporabnikov torej pacientov.(tega imenuje ZZZS). Svet zavoda je že julija leta 2014 in ponovno februarja 2016 sprejel sklep , da se naj kriteriji, način delitve in razpolaganje s presežkom (ter seveda tudi z manjkom) prihodkov nad odhodki v okviru Pomurskih lekarn opredeli v novem odloku o oblikovanju javnega zavoda Pomurske lekarne. Šestnajst občin ustanoviteljic (iz katerih je nastalo petindvajset), namreč še ni naredilo delitvene bilance, zato še ni kriterija, kako bi se delilo premoženje zavoda in posledično presežek prihodkov nad odhodki iz prejšnjih dvajsetih let. Februarja lani je ne glede na to svet zavoda sprejel sklep, da se del presežka prihodkov nad odhodki, ki ne bo vplival na stroške dela, opravljanje ter razvoj dejavnosti in na likvidnostno poslovanje javnega zavoda , lahko nameni za sofinanciranje regijskega projekta, katerega dogovorijo vsi župani občin ustanoviteljic in potrdi svet zavoda. Nobeden od obeh sklepov še ni bil dogovorjen oziroma realiziran. Predlog MO MS je sicer v duhu sklepa sveta zavoda ,vendar pa ne vem, če je dogovorjen z vsemi župani občin ustanoviteljic."
Po novem zakonu o lekarniški dejavnosti bi, če bi upoštevali merila za razporejanje presežkov javnih zavodov, v Pomurskih lekarnah ostalo za delitev 1,5 milijona evrov, nam je še povedal Ivan Zajc in dodal, da bi vsaka reorganizacija, ki bi rušila regijsko organiziranost zavoda, poslabšala lekarniško dejavnost v Pomurju. Sedaj so namreč Pomurske lekarne s 14 poslovalnicami (novo ravnokar gradijo v Lendavi) in nekaj manj kot 90 zaposlenimi dovolj velike in močne, da opravljajo nekatere dejavnosti, ki jih manjše lekarne ne morejo, da lahko zaposlujejo predvsem visoko kvalificirane sodelavce, zagotavljajo varno preskrbo z zdravili, ustvarjajo dovolj lastnih sredstev za širitev in naložbe, imajo racionalne zaloge potrebnih zdravil in visoke bonitete pri dobaviteljih, pravi Zajc. "Spremenjena organizacijska oblika lekarn bi verjetno pomenila tudi konec zdajšnje mreže lekarn v Pomurju. Ta bi razpadla, lekarne pa bi ostale samo tam, kjer je njihovo poslovanje ekonomsko upravičeno."
Župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek pa vztraja pri sklepu mestnega sveta. "Če torej Pomurske lekarne dela presežka ne bodo namenile za projekt Soboško jezero, ki je potrjen kot regijski projekt in je namenjen razvoju rekreacije, torej zdravju Pomurcev, bomo izstopili. To ne bo nič novega, saj tudi občina Moravske Toplice ni več ustanoviteljica Pomurskih lekarn in ima sedaj na svojem območju dva druga koncesionarja. Zaplet bomo rešili tako ali drugače, nesprejemljivo pa je, da imamo občine deponiran denar zavoda, ki smo ga same ustanovile, pa ne moremo do njega."
Predsednik sveta pomurske regije in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar pa je mnenja, da je treba umiriti žogo, urediti pravno formalne zadeve s spremembami odloka o ustanovitvi in z razdelitvijo ustanovnih deležev. "Nekako pa je treba rešiti tudi problem nekaj manjših občin, ki smo same zgradile prostore za poslovalnice Pomurskih lekarn in zanje do sedaj nismo zaračunavale najemnine. Pošteno bi bilo, da se to obračuna in poračuna še pred delitivjo dobička."
