Bolje kot nekoč, a še daleč od enakosti
Položaj deklic v svetu - v šolo jih hodi veliko več kot leta 1995, vendar napredek ni povsod enak.
Odpri galerijo
DekletaNimajoEnakihMonosti
Ljubljana – Danes sedi v šolskih klopeh 79 milijonov deklic več, kot jih je pred 25 leti, a velik napredek v izobraževanju žal ni pripomogel k oblikovanju družbe enakih možnosti, da bi deklice lahko enako kot vrstniki uresničile svoje potenciale. Še vedno so marsikje na svetu zapostavljene tudi pozneje pri vključevanju na trg delovne sile.
Med letoma 1995 in 2020 je, ugotavljajo v Unicefu, Plan International in UN Women v poročilu Novo obdobje za dekleta: 25 let napredka, svet postal nekoliko prijaznejši do deklic, kar so podkrepili s kar nekaj statistikami. Povprečna pričakovana življenjska doba se je za ženske v zadnjih dveh desetletjih in pol podaljšala s 67,5 leta na 75,2, torej za skoraj osem let. V zadnjem desetletju je celo več srednješolk kot srednješolcev.
»Ugotavljamo, da deklice zdaj živijo bolje, kot so pred 25 leti. V tem času je bil dosežen velik napredek v njihovih življenjih, žal pa ta ni enakomerno razporejen, posebno ne po regijah. Po eni strani danes v šolo hodi več deklic kot kadarkoli prej, otroških porok in žrtev pohabljanja ženskih spolnih organov je manj, manj je tudi najstniških nosečnosti. Po drugi strani so vse opaznejši negativni trendi pri zdravju in v prehrani deklet, duševnem zdravju in neenakih možnostih za razvoj. Deklice in ženske so tudi zdaj pogosto žrtve nasilja in diskriminacije,« pravi Maša Gorjup iz Slovenske fundacije za Unicef.
Po njenih besedah je uresničevanje otrokovih pravic in njihove blaginje v družbi gotovo povezano s položajem žensk in uresničevanjem njihovih pravic. »Če družba že v otroštvu spodbuja enakost med spoloma, to dolgoročno lahko precej izboljša tako položaj otrok kot položaj njihovih skupnosti. Spodbujanje deklic in žensk pomembno pripomore k razvoju celotne družbe,« je dodala sogovornica.
Ob vseh spodbudnih številkah ni mogoče prezreti, da skoraj ena od štirih mladostnic ni vključena niti v izobraževanje niti v poklicno usposabljanje. Za fante je razmerje eden od desetih, kar se pozna tudi pri vključevanju na trg dela. Velika večina teh najstnic in mladih žensk, predvsem po družbenih pričakovanjih, skrbi za gospodinjstvo in družino, torej so angažirane v neformalnih in neplačanih oblikah dela, s čimer so brez možnosti, da bi si zagotovile pokojnino in kolikor toliko varno starost.
Deklice in ženske so še vedno zelo pogosto žrtve nasilja, tako med štirimi stenami kot zunaj doma – leta 2016 so, denimo, predstavljale kar 70 odstotkov identificiranih žrtev trgovine z ljudmi po vsem svetu, največ za spolno izkoriščanje. Okoli 13 milijonov oziroma ena od 20 deklet, starih od 15 do 19 let, je bilo žrtev posilstva. Vsako leto poročijo kar 12 milijonov deklic, štiri milijone pa ogroža pohabljanje spolnih organov.
Z večjo enakopravnostjo spolov se pohvalijo v Severni Ameriki in Evropi, čeprav so tudi znotraj regij velike razlike, najslabši položaj imajo deklice v podsaharski Afriki, kjer je največji delež otroških porok, najstniških nosečnosti in mladostnic, okuženih s hivom, odstotek deklic v šolskih klopeh pa je najnižji. Mednarodne organizacije se proti temu bojujejo na različne načine. Svetovni program za hrano (World Food Program – WFP) s projektom šolska prehrana (School Feeding) več kot 15 milijonom otrokom v državah v razvoju deli malice med poukom. Ta program se je izkazal za posebno pomembnega tam, kjer deklice tradicionalno ostajajo doma in je nepismenost med njimi zelo visoka, saj starši prav zato, ker jim je bilo treba skrbeti za ena lačna usta manj, hčeram dovolijo v šolo. Z izobraženostjo žensk se navadno niža stopnja revščine v družbi. Skoraj sedem od desetih lačnih je ženskega spola.
Skrb vzbujajoči so, globalno gledano, opozarjajo v poročilu, negativni trendi pri prehrani in zdravju deklet – leta 1995 jih je bilo devet odstotkov pretežkih, leta 2016 pa 17 odstotkov oziroma 155 milijonov. Tudi duševnemu zdravju se, po prepričanju strokovnjakov, namenja premalo pozornosti, kar utemeljujejo s podatkom, da je samomor trenutno drugi najpogostejši vzrok smrti pri mladostnicah, starih od 15 do 19 let.
Med letoma 1995 in 2020 je, ugotavljajo v Unicefu, Plan International in UN Women v poročilu Novo obdobje za dekleta: 25 let napredka, svet postal nekoliko prijaznejši do deklic, kar so podkrepili s kar nekaj statistikami. Povprečna pričakovana življenjska doba se je za ženske v zadnjih dveh desetletjih in pol podaljšala s 67,5 leta na 75,2, torej za skoraj osem let. V zadnjem desetletju je celo več srednješolk kot srednješolcev.
dekleta Foto Infografika
»Ugotavljamo, da deklice zdaj živijo bolje, kot so pred 25 leti. V tem času je bil dosežen velik napredek v njihovih življenjih, žal pa ta ni enakomerno razporejen, posebno ne po regijah. Po eni strani danes v šolo hodi več deklic kot kadarkoli prej, otroških porok in žrtev pohabljanja ženskih spolnih organov je manj, manj je tudi najstniških nosečnosti. Po drugi strani so vse opaznejši negativni trendi pri zdravju in v prehrani deklet, duševnem zdravju in neenakih možnostih za razvoj. Deklice in ženske so tudi zdaj pogosto žrtve nasilja in diskriminacije,« pravi Maša Gorjup iz Slovenske fundacije za Unicef.
Po njenih besedah je uresničevanje otrokovih pravic in njihove blaginje v družbi gotovo povezano s položajem žensk in uresničevanjem njihovih pravic. »Če družba že v otroštvu spodbuja enakost med spoloma, to dolgoročno lahko precej izboljša tako položaj otrok kot položaj njihovih skupnosti. Spodbujanje deklic in žensk pomembno pripomore k razvoju celotne družbe,« je dodala sogovornica.
Več debelosti in duševnih težav
Ob vseh spodbudnih številkah ni mogoče prezreti, da skoraj ena od štirih mladostnic ni vključena niti v izobraževanje niti v poklicno usposabljanje. Za fante je razmerje eden od desetih, kar se pozna tudi pri vključevanju na trg dela. Velika večina teh najstnic in mladih žensk, predvsem po družbenih pričakovanjih, skrbi za gospodinjstvo in družino, torej so angažirane v neformalnih in neplačanih oblikah dela, s čimer so brez možnosti, da bi si zagotovile pokojnino in kolikor toliko varno starost.
Deklice in ženske so še vedno zelo pogosto žrtve nasilja, tako med štirimi stenami kot zunaj doma – leta 2016 so, denimo, predstavljale kar 70 odstotkov identificiranih žrtev trgovine z ljudmi po vsem svetu, največ za spolno izkoriščanje. Okoli 13 milijonov oziroma ena od 20 deklet, starih od 15 do 19 let, je bilo žrtev posilstva. Vsako leto poročijo kar 12 milijonov deklic, štiri milijone pa ogroža pohabljanje spolnih organov.
Z večjo enakopravnostjo spolov se pohvalijo v Severni Ameriki in Evropi, čeprav so tudi znotraj regij velike razlike, najslabši položaj imajo deklice v podsaharski Afriki, kjer je največji delež otroških porok, najstniških nosečnosti in mladostnic, okuženih s hivom, odstotek deklic v šolskih klopeh pa je najnižji. Mednarodne organizacije se proti temu bojujejo na različne načine. Svetovni program za hrano (World Food Program – WFP) s projektom šolska prehrana (School Feeding) več kot 15 milijonom otrokom v državah v razvoju deli malice med poukom. Ta program se je izkazal za posebno pomembnega tam, kjer deklice tradicionalno ostajajo doma in je nepismenost med njimi zelo visoka, saj starši prav zato, ker jim je bilo treba skrbeti za ena lačna usta manj, hčeram dovolijo v šolo. Z izobraženostjo žensk se navadno niža stopnja revščine v družbi. Skoraj sedem od desetih lačnih je ženskega spola.
Vsako leto poročijo kar 12 milijonov deklic, štiri milijone pa ogroža pohabljanje spolnih organov.
Skrb vzbujajoči so, globalno gledano, opozarjajo v poročilu, negativni trendi pri prehrani in zdravju deklet – leta 1995 jih je bilo devet odstotkov pretežkih, leta 2016 pa 17 odstotkov oziroma 155 milijonov. Tudi duševnemu zdravju se, po prepričanju strokovnjakov, namenja premalo pozornosti, kar utemeljujejo s podatkom, da je samomor trenutno drugi najpogostejši vzrok smrti pri mladostnicah, starih od 15 do 19 let.
