Bolnik pri zasebniku

Ljubljana – Nosečnice, ki obiskujejo zasebne ambulante, nimajo enakih pravic kot ženske v javnem sektorju. Pa bi jih morale imeti, je odločilo ustavno sodišče pred 17 leti. Bela napotnica je lani pravice vseh bolnikov zasebnih zdravnikov uredila na papirju, v praksi pa so še težave. Ponekod jih vzamejo brez besed, drugje ne.

Konkretno: ginekologinja Sabina Senčar, čista zasebnica brez koncesije iz ordinacije Juna v Ljubljani, je poslala nosečnico na krvne preiskave na Zavod za transfuzijsko medicino. Takšne preiskave pripadajo vsem nosečnicam v državi. Z eno pomembno razliko: za nosečnice, ki obiskujejo koncesionarje ali zdravstvene domove, plača preiskave ZZZS (javna zdravstvena blagajna), za pacientke zasebnih zdravnikov pa ne. Dobrih 76 evrov morajo plačati iz lastnega žepa.

Zadržki do bele napotnice

Zasebnim ginekologinjam in ginekologom – v državi jih je le sedem – se to ne zdi prav. »Zadeva je absurdna. Ženske z obiskom samoplačniških ordinacij razbremenijo javno zdravstveno blagajno. Čeprav tam vplačujejo, denarja ne trošijo, saj pregled plačajo iz žepa. Nato pa so kaznovane. ZZZS jim ne plača preiskav, ki jih vsem drugim plača,« je povedala Sabina Senčar.

Preiskav je v času nosečnosti še nekaj, denimo za Rh-faktor, glukozo in Downov sindrom. »Nosečnico sem poslala na test za glukozo z belo napotnico na klinični oddelek za endokrinologijo. Bila je zavrnjena, češ da bela napotnica ne velja,« je povedala Urška Bizjak - Ogrinc, prav tako ginekologinja iz zasebne ordinacije Juna. »Ponekod vzamejo bele napotnice brez besed, drugod jih sploh ne vzamejo. Težave smo imeli celo na Onkološkem inštitutu, v celjski bolnišnici in drugod. Če poznamo zdravnike v javnem sistemu, se z njimi za vsako pacientko posebej dogovarjamo, da jo bodo vzeli na belo napotnico. Same po sebi pa stvari ne tečejo. Naše pacientke so v tem smislu diskriminirane. Sistem je netransparenten,« pripovedujeta ginekologinji.

ZZZS ravna diskriminatorno

Polona Podnar, zasebna ginekologinja iz Šenčurja pri Kranju, teh težav ne opaža, Darija Strah iz Domžal pa je povedala, da sta dve njeni pacientki morali dobiti injekcijo s protitelesi, ker sta Rh-negativni, a sta jo morali plačati sami, nato pa ju je ZZZS neenako obravnaval: »Eni je znesek vrnil, drugi ne.«

Da so ženske pri zasebnih zdravnikih v neenakopravnem položaju glede na paciente v javnem sektorju in da je to do pacientk nepravično, meni tudi zastopnica bolnikovih pravic Mojca Mahkota: »To ni prav. V času nosečnosti imajo na papirju pravico do preventive, v kar spadajo omenjene preiskave in tudi druge, a jih ne dobijo iz naslova ZZZS. K zasebnicam gredo, ker imajo več časa zanje, ker upajo na boljšo in bolj kakovostno storitev, nato pa so kaznovane.«

Bele napotnice je izdala zdravniška zbornica. Z njimi je v dogovoru z ZZZS po 17 letih končno uresničena odločba ustavnega sodišča o enakopravnem dostopu pacientov samoplačnikov do javnih storitev na sekundarni ravni. Zakaj so težave? »Zaradi nepoznavanja belih napotnic v bolnišnicah,« meni zdravnik Mihael Demšar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici, ki pravi, da zbornica takoj pošlje bolnišnici dopis, kadar jo kateri zdravnik obvesti o težavah bolnikov: »Potem težav praviloma ni več.«

Ali je ZZZS dovolj informiral javni sektor? Ne gre za listino ZZZS, je odgovoril Damjan Kos iz ZZZS, kljub temu pa je ZZZS zaradi ustavne odločbe informiral javni sektor o belih napotnicah lani pred njihovo uvedbo z okrožnico. A je precej zapletena, težko razumljiva in najbrž ni prišla do vseh sester in zdravnikov.

Izbrana ginekologinja

Ginekologinje z zasebno prakso se kljub okrožnici sprašujejo, ali so lahko tudi one »izbrani zdravnik«, ki napiše belo napotnico. »Da, in sicer pod pogoji, ki veljajo tudi za izvajalce v mreži javne zdravstvene službe,« je odgovoril Kos. Glede drugih preiskav za nosečnice je zapisal, da so »takšne preiskave del celovitih zdravstvenih storitev, ki jih pacientki zagotavlja izbrani osebni ginekolog na primarni ravni, tako da ni potrebno dodatno napotovanje zavarovane osebe na Zavod za transfuzijsko medicino zgolj zaradi krvnih preiskav«.

Toda nekatere laboratorijske storitve, o katerih pišemo, plača ZZZS javnemu sektorju posebej, kot »ločeno zaračunljiv material«, denimo za Downov sindrom in Rh-faktor, druge pa so zajete v plačilo skozi glavarino, smo izvedeli pri ginekologinji v javnem sektorju. Logično bi bilo, da bi tudi pacientkam zasebnih ginekologinj. Peter Renčel, pravnik zdravniške zbornice, je povedal, da v sistemu ni mehanizma za to, da bi ZZZS bolniku – svojemu zavarovancu, ki se zdravi pri zasebnem zdravniku, kril račun za laboratorijske storitve.