»V Ajdovščini se v zadnjih letih dogaja gospodarski razcvet, ki pa je bil skrbno načrtovan. Vsakič, ko se peljete po hitri cesti H4 čez Vipavsko dolino, je tam ena poslovna stavba več,« pravi Nevenka Volk Rožič, direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice Nova Gorica. »Občina je pravočasno prisluhnila gospodarstvu, zdaj pa je na poti, da postane slovenska silicijeva dolina,« meni tudi ustanovitelj ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol, ki je ob prodaji podjetja – skupaj s hčerko – občini namenil donacijo 25 milijonov evrov.

»V Ajdovščini smo že pred leti v središče svojega delovanja postavili gospodarstvo,« pojasnjuje župan Tadej Beočanin. Po propadu nekaterih velikanov – kot so bili Primorje, Lipa in Ika – so se v občini soočili s hudo brezposelnostjo in so se kot skupnost povezali pri iskanju rešitev. »Poskušali smo ustvariti ugodne pogoje za obstoječa podjetja in privabiti nova. To se je izkazalo za zelo pozitivno, zato smo dobili pogum za nadaljnja vlaganja v razvoj, pri čemer je do preboja prišlo po letu 2015,« nadaljuje. Od tedaj do danes so ustvarili dva tisoč novih delovnih mest, kar je 40-odstotni porast. Za podjetja so uredili, komunalno opremili in po sprejemljivih cenah prodali približno 15 hektarov zemljišč.

Prostor za tehnologijo, raziskave in znanje

Zdaj od države odkupujejo 17 hektarov površin v bližini letališča, kar bodo v manjši meri namenili za širjenje visokotehnoloških podjetij, preostali del pa bodo namenili raziskovalnim institucijam in izobraževalnim dejavnostim, ki bodo na inovativni način povezovale znanost in širšo skupnost – med drugim nameravajo s pomočjo Boscarolove donacije vzpostaviti muzej letalske zgodovine ter privabiti kampus novogoriške univerze. Ajdovščina je bila s priznanjem zlatega kamna, ki ga podeljujeta Planet GV in SBR, letos tudi razglašena za razvojno najprodornejšo slovensko občino.

»V Ajdovščini smo že pred leti v središče svojega delovanja postavili gospodarstvo,« pojasnjuje župan Tadej Beočanin. FOTO: Blaž Samec/Delo

Obenem so med županovanjem Tadeja Beočanina poskrbeli za reševanje stanovanjske problematike in so po desetih letih zgradili prvo večjo novo sosesko ob Goriški cesti, ki ji sledita še dva druga večja gradbena projekta (Lipa in Ribnik), načrtujejo pa tudi gradnjo večjega števila individualnih hiš. Kot zagotavlja župan, bodo letos trgu ponudili okoli 400 novih stanovanj, ki jih bodo bodisi že končali bodisi začeli graditi.

Podvojili bodo denar za investicije

»Donacija je približno v višini enoletnega občinskega proračuna. Glede na to, da občina nameni na leto za investicije okoli štiri milijone evrov, pa to predstavlja podvojeno vsoto v naslednjih šestih letih,« omeni Ivo Boscarol. Pretežni del donacije je sicer namenil predvsem za gradnjo zdravstvenega doma z reševalnim centrom. »Ker pa se mesto zaradi uspešne industrije zelo širi, je bil žal nujen tudi poseg v naravo, zato je del donacije usmerjen v nadomestitev ozelenitve,« doda.

V Ajdovščini so za podjetja uredili, komunalno opremili in po sprejemljivih cenah prodali približno za 15 hektarov zemljišč. FOTO: Marko Feist/Delo

Boscarol je kot nekdanji predsednik obrtne zbornice že pred desetletji prepričeval občinsko vodstvo, naj vlaga v obrtne cone, saj je padec velikih gospodarskih akterjev pričakoval. Ajdovščina je bila zato ena redkih občin, ki gospodarske krize ni tako močno občutila, saj so občani, ki so prej hodili v službo v Gorico in Ljubljano, svoje znanje preusmerili v startupe. Ti so prerasli v podjetja, ki danes delujejo tudi na svetovnem trgu. Prepričan je, da je celo boleč propad Primorja vplival na razvojni potencial občine. »To, da se občinsko vodstvo v zadnjem času zaveda, da živimo v tretjem tisočletju in da poleg delovnih mest potrebujemo tudi kulturo, šport, turizem in zeleno ter funkcionalno mesto z dovolj nastanitvenimi kapacitetami, so najboljša popotnica, da Vipavska dolina postane slovenska silicijeva dolina,« zagotavlja.

Zadovoljni z občinsko vizijo so tudi v drugih večjih podjetjih. Tako Jernej Murn, direktor prodaje v Mlinotestu, ki sodi med tradicionalne družbe, kot Boštjan Jerončič, direktor družinskega podjetja Incom, znanega po sladoledih Leone, pritrjujeta, da se Ajdovščina razvija v pravo smer in postaja regionalni razvojni steber.

V Novi Gorici je usodo krojil Hit

»Ajdovska občina je fenomen v slovenskem prostoru, saj razume podjetnike in njihove potrebe, povsem drugače, kot je bilo vsaj do zdaj v Novi Gorici,« ocenjuje Marino Furlan, ustanovitelj šempetrskega podjetja Intra lighting. Jernej Rehar, direktor solkanskega podjetja Business Solutions, omeni, da sta težava Nove Gorice predvsem igralništvo s Hitom na čelu, ki bi se moral že zdavnaj prestrukturirati v tehnološko podjetje. Prednost Ajdovščine pa vidi v manj zbirokratiziranem in fleksibilnem okolju.

»Napačno je gledati Ajdovščino kot konkurenco, saj občine na Goriškem zelo dobro sodelujemo. Nova Gorica pa je in bo ostala regijsko središče, z vsemi kulturnimi, izobraževalnimi in administrativnimi ustanovami, ne nazadnje pa smo pred dnevi investitorjem predstavili novo poslovno cono v Kromberku, za katero je bilo veliko zanimanja, pred nami pa je tudi preureditev degradirane Meblove industrijske cone,« pravi novogoriški župan Klemen Miklavič. Prihodnji razvoj vidi v povezovanju z italijansko Gorico, tudi v okviru Evropske prestolnice kulture 2025, podpori inovativnim projektom in razvoju zelenih tehnologij ter vlaganju v železniško in drugo infrastrukturo.