Tiskane izdaje
Celje - Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob otvoritvi MOS (Mednarodni sejem obrti in podjetnosti) dejala, da so očitki o neuspešnosti vlade neosnovani. V manj kot pol leta je njena vlada z ukrepi vlada zmanjšala brezposelnost za več kot 7.500 oseb, izvoz se je povečal za 2,3 odstotka, povišan DDV ni obremenil gospodarstva, popravljeni proračun je imel avgusta že manjši presežek, po prejšnjem pa bi lahko imel že milijardo evrov primanjkljaja.
»Včeraj smo s SID banko podpisali pogodbo o plasiranju 500 milijonov evrov ugodnih posojil za obratna sredstva malemu gospodarstvu, začudena in razočara pa sem nad nekaterimi partnerji. Gospodarska zbornica nasprotuje zakonu o razdolževanju zadolženega gospodarstva in ne upošteva, da bodo razlaščeni le lastniki zadolženega gospodarstva, ohranili pa bomo delovna mesta,« je dejala Bratuškova.
Največja ovira neučinkovita birokracija in nedostopnost posojil
Vsaj tri pomembne poudarke ima letošnji Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS), ki ga je predsednica vlade Alenka Bratušek odprla dopoldan. Za slovenske obrtnike in male podjetnike pomeni izrazit pospešek regionalne in tudi svetovne poslovne in trgovinske izmenjave.
Za gospodarstvo in politiko je nova priložnost za izmenjavo zahtev in pričakovanj. Vse pa je podkrepljeno z velikanskim poslovnim zanimanjem največjega območnega gospodarskega združenja na svetu - Gospodarske zbornice Istanbula s 350 tisoč člani. V Sloveniji očitno tudi velikanska Turčija prepoznava priložnosti in partnerja.
Sejem s 1600 razstavljavci iz 34 držav potrjuje vztrajnost slovenskega malega gospodarstva na poti, ki si jo je začrtalo pred leti in preko Obrtno podjetniške zbornice Slovenije vztrajno predlaga vsem vladam ukrepe, ki bodo spodbudili živahnost gospodarstva ter zaposlovanje. Tudi podpredsednik zbornice Branko Meh je na otvoritvi omenil ugotovitev Svetovnega gospodarskega foruma, da v Slovenijo največjo oviro napredku predstavljata neučinkovita birokracija in nedostopnost posojil.
»Praktično podjetniki naletimo na gluha ušesa«
Sejem, ki je sicer v znatnem delu poslovni, v drugem pa tudi prodajni, bodo teden dni spremljali poslovni dogodki. Ne samo nacionalne predstavitve velikih gospodarstev, pač pa tudi dan gospodarske diplomacije, na stotine vnaprej organiziranih poslovnih stikov, temveč tudi jasni predlogi vladi, kako bi morala delovati, da bi slovensko gospodarstvo laže zadihalo. »Na deklarativni ravni birokracija spodbuja internacionalazijo slovenskega gospodarstva, praktično pa podjetniki naletimo na gluha ušesa,« je rekla izvršna direktorica organizatorja celjskega sejma Breda Obrez Preskar.
Kako pomemben je v 46 letih postal celjski sejem, se je letos potrdilo z udeležbo Gospodarske zbornice Istanbula (ITO), največje območne zbornice na svetu s 350 tisoč člani. Njen podpredsednik Dursun Topču je dejal, da so zakupili eno izmed dvoran in pripeljali 34 podjetnikov.
Država s 6. v Evropi in 17. največjim gospodarstvom v svetu ima Slovenijo letno le 860 milijonov evrov blagovne izmenjave, pri čemer je Slovenija v deficitu. S Slovenijo želi Turčija, ki ima800 milijard bruto družbenega proizvoda močno povečati sodelovanje.
