Brezplačniki: Komisija DZ kazensko ovadila Lasbaherja in Terška

Ljubljana - Andrej Lasbaher in Robert Teršek sta ovadena zaradi suma krive izpovedbe, piše STA.

Predsednica komisije Melita Župevc (SD) je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da so obe priči dvakrat klicali pred komisijo in sta imeli možnost pojasniti, kar jima je bilo znano o ozadju izdajanja brezplačnikov. Predvsem Lasbaher, nekdanji direktor podjetja Progresija, je izpostavila Župevčeva, ni želel odgovoriti na številna vprašanja. Hkrati naj bi Lasbaher krivo pričal tudi glede posojil.

Je pa zato komisiji, kot še poroča STA, uspelo pridobiti določeno dokumentacijo, ki izpodbija Lasbaherjeve in Terškove navedbe, da sta bila le bežna znanca, je poudarila predsednica komisije. Po njenih besedah so na podlagi pridobljene dokumentacije ugotovili, da ni šlo za dva ločena projekta, temveč za enega.

Časopisa je namreč postavljalo isto podjetje, oba direktorja pa sta po besedah Župevčeve tesno sodelovala. Hkrati je predsednica komisije pojasnila, da se je v obeh časopisih pogosto uporabljalo psevdonime, za psevdonimi pa so stala znana novinarska imena, je še dodala poslanka SD. Katera, ni želela razkriti. Bodo pa glavne pisce povabili na zaslišanje, je dodala.

Župevčeva je spet omenila tudi Pošto Slovenije in navedbe njenega generalnega direktorja Aleša Hauca, ki je zatrjeval, da je bil posel z brezplačnikoma dober. Dejala je, da je Hauc trdil, da povezav med brezplačnikoma ne pozna in prelagal odgovornost na strokovne službe ter da ga je "zelo servilno pokril tudi prejšnji nadzorni svet".

A novi nadzorni svet je že sklenil vsa gradiva v zvezi s tem poslovanjem poslati policiji, Komisiji za preprečevanje korupcije, agenciji za upravljanje kapitalskih naložb in njim. "Očitno je v kakšnem predalu na pošti kakšen dokument, ki kaže malce drugačno sliko, od tiste, ki jo je prikazal Hauc," je dejala in dodala, da popusti brezplačnikoma za distribucijo niso bili odrejeni kot bi morali.

V zvezi s tem nameravajo še danes podati zahtevo za pregled poslovanja na računsko sodišče. Obenem je Župevčeva pojasnila, da Hauca na zaslišanje ne bodo več klicali, saj je imel že možnost pojasnila.

Predsednica komisije je opozorila še na ugotovitev o povezavi med brezplačnikoma in še nekaterimi podjetji v večinski državni lasti. Dokopali so se namreč do več deset tisoč evrov vredne pogodbe med Progresijo in nekim državnim podjetjem, ki pa ni bila nikoli izvedena. Takih pogodb, šlo naj bi za pogodbe o oglaševanju in analizi medijskega prostora, naj bi bilo še več, meni poslanka SD.

Komisija z delom nadaljuje januarja, ko bodo zaslišali še nekatere visoke uslužbence pošte ter, kot je dejala Župevčeva, "najbolj radodarne posojilodajalce". Po zaslišanju prič nameravajo državnemu zboru predstaviti delno poročilo, nato pa se nameravajo osredotočiti na ugotavljanje političnega ozadja izdajanja brezplačnikov, torej, ali sta bila časopisa predvolilni projekt in ali se je tako kršilo volilno zakonodajo.