Bržan: Predstavnike kulturnih ustanov je lahko sram
Koprski župan je bil oster do piranskih mestnih svetnikov in predstavnikov kulturnih ustanov, ki so odtegnili podporo skupni kulturni strategiji za EPK.
Odpri galerijo
Koprski župan Aleš Bržan meni, da bi moralo biti direktorje javnih kulturnih ustanov, ki so odrekli podporo skupni istrski kulturni strategiji za EPK, pošteno sram. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Najprej bi se rad zahvalil koprskim mestnim svetnikom, ki so tako kot v Izoli in v Ankaranu soglasno in z aplavzom podprli istrsko kulturno strategijo in skupno kandidaturo za evropsko prestolnico kulture. Piranski svetniki so sicer tudi glasovali za, niso pa temu projektu dali svoje podpore,« se je v imenu vseh štirih istrskih občin danes oglasil koprski župan Aleš Bržan.
»Podpreti pomeni dati kandidaturi največjo možnost za uspeh,« je poudaril. S tem ko piranski občinski svetniki včeraj niso podprli skupne istrske kulturne strategije, poimenovane Kultura.PIKA, so po njegovih besedah okrnili kandidaturo Pirana in preostalih treh mest slovenske Istre, saj bodo imeli manjše možnosti za zmago v primerjavi s tekmeci. Odločitev komisije za izbor evropske prestolnice kulture (EPK) za leto 2025 bo sicer znana 18. decembra, pred tem pa bodo kandidatke opravile zagovor svojega projekta.
Istrske občine s Piranom na čelu so sicer podprli tudi hrvaška Istrska županija, na italijanski strani pa Trst, Milje in Benetke. Rok za oddaje prijavne knjige je sicer danes. Skupaj s Piranom pa se za EPK 2025 potegujejo še Ljubljana s primestnimi občinami, Nova Gorica (skupaj z italijansko Gorico in Furlanijo - Julijsko krajino) in Ptuj – s podporo občin v regiji.
Bržan se je na dogajanje v piranski občini, kjer je kulturni strategiji za EPK nasprotovala vsa opozicija, ostro odzval. »Piran bo moral dvigniti raven svoje politične kulture, preden se bo ovenčal z nazivom kulturna prestolnica,« je dejal. Pri tem pa se je obregnil tudi ob pismo predstavnikov osmih javnih kulturnih ustanov, ki so se s pismom piranskim in koprskim občinskim svetnikom izrekli proti sprejeti skupni kulturni strategiji za EPK. Pod pismo so se namreč podpisali Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper, Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, Jelka Pečar, direktorica Obalnih galerij Piran, Mojca Vojska, direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem, Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper, Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, in David Runco, direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Omenil je, da ga je pismo predstavnikov javnih zavodov presenetilo, saj so imeli vsi podpisani možnost sooblikovati strategijo, udeležili so se tudi delavnic in njihove predloge so upoštevali. »Obžalujemo pa, da niso bili bolj aktivni in delavni, ko je bil čas za to, da bi nam pomagali izdelati še boljšo strategijo. Pritožujejo se nad nami, da nismo opravili dela, ki bi ga morali sami. Zato jih je za včerajšnje pismo lahko sram,« je zatrdil. In nadaljeval: »Ti direktorji so razvrednotili svoje lastno delo, ponižali svoje sodelavce, osramotili so nas in našo regijo ne le pred vso Slovenijo, tudi v mednarodnem prostoru. Prav zanima me, v katerih delih ta strategija ni usklajena z delovanjem njihovih zavodov in to mi bodo morali v prihodnjih dneh pojasniti,« je bil ogorčen.
»Podpreti pomeni dati kandidaturi največjo možnost za uspeh,« je poudaril. S tem ko piranski občinski svetniki včeraj niso podprli skupne istrske kulturne strategije, poimenovane Kultura.PIKA, so po njegovih besedah okrnili kandidaturo Pirana in preostalih treh mest slovenske Istre, saj bodo imeli manjše možnosti za zmago v primerjavi s tekmeci. Odločitev komisije za izbor evropske prestolnice kulture (EPK) za leto 2025 bo sicer znana 18. decembra, pred tem pa bodo kandidatke opravile zagovor svojega projekta.
Istrske občine s Piranom na čelu so sicer podprli tudi hrvaška Istrska županija, na italijanski strani pa Trst, Milje in Benetke. Rok za oddaje prijavne knjige je sicer danes. Skupaj s Piranom pa se za EPK 2025 potegujejo še Ljubljana s primestnimi občinami, Nova Gorica (skupaj z italijansko Gorico in Furlanijo - Julijsko krajino) in Ptuj – s podporo občin v regiji.
»Piran mora dvigniti raven kulture«
Bržan se je na dogajanje v piranski občini, kjer je kulturni strategiji za EPK nasprotovala vsa opozicija, ostro odzval. »Piran bo moral dvigniti raven svoje politične kulture, preden se bo ovenčal z nazivom kulturna prestolnica,« je dejal. Pri tem pa se je obregnil tudi ob pismo predstavnikov osmih javnih kulturnih ustanov, ki so se s pismom piranskim in koprskim občinskim svetnikom izrekli proti sprejeti skupni kulturni strategiji za EPK. Pod pismo so se namreč podpisali Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper, Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, Jelka Pečar, direktorica Obalnih galerij Piran, Mojca Vojska, direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem, Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper, Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, in David Runco, direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Omenil je, da ga je pismo predstavnikov javnih zavodov presenetilo, saj so imeli vsi podpisani možnost sooblikovati strategijo, udeležili so se tudi delavnic in njihove predloge so upoštevali. »Obžalujemo pa, da niso bili bolj aktivni in delavni, ko je bil čas za to, da bi nam pomagali izdelati še boljšo strategijo. Pritožujejo se nad nami, da nismo opravili dela, ki bi ga morali sami. Zato jih je za včerajšnje pismo lahko sram,« je zatrdil. In nadaljeval: »Ti direktorji so razvrednotili svoje lastno delo, ponižali svoje sodelavce, osramotili so nas in našo regijo ne le pred vso Slovenijo, tudi v mednarodnem prostoru. Prav zanima me, v katerih delih ta strategija ni usklajena z delovanjem njihovih zavodov in to mi bodo morali v prihodnjih dneh pojasniti,« je bil ogorčen.
