Čakanje na zdravnika lahko dražje od zdravljenja

V naši državi čaka na zdravniški pregled, preiskavo ali zdravljenje 192.533 bolnikov, od tega jih čaka 30.554 nedopustno dolgo, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ministrstvo za zdravje začenja ta mesec s pilotnim projektom obvladovanja čakalnih dob.

»Čakalne dobe so realnost razvitega sveta, a gre za to, kako jih obvladujemo,« je ob začetku predstavitve pilotnega projekta za skrajševanje čakalnih dob povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Čakanje na zdravnika povzroča včasih večje stroške kot zdravljenje samo, prav tako pa je zdravljenje po dolgotrajnem čakanju lahko dražje, kakor če bi zdravili bolnike takoj. Ob tem ne gre zanemariti stroškov bolniškega staleža in izpada iz delovnega procesa. Nekateri bolniki so na bolniškem staležu celo do štiri leta, čeprav je jasno, da je njihova bolezen taka, da se ne bodo nikoli več vrnili v delovni proces.

»Ne smemo dovoliti, da se ljudem zaradi čakanja poslabša zdravstveno stanje ali celo umrejo. Prekomerne čakalne dobe kažejo na slabosti sistema,« je utemeljil potrebo po ukvarjanju s čakalnimi dobami Tomaž Glažar, direktor direktorata za ekonomiko na ministrstvu za zdravje. Povedal je, da podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje niso relevantni, saj zajemajo le določen nabor zdravstvenih storitev, vsi izvajalci pa podatkov niti ne sporočajo. Po Glažarjevih besedah so se z intervencijskimi sredstvi za odpravo čakalnih dob slabosti sistema pometle pod preprogo, tokratni skoraj celoletni pilotni projekt pa jih bo odkril in odpravil.

V preteklosti so se z dopravo čakalnih dob ukvarjali v bolnišnicah, tokratni pilotni projekt pa bo poskušal analizirati razloge za nastanek čakalnih dob predvsem na primarni ravni, torej pri družinskih zdravnikih, ki morda prepogosto in po nepotrebnem napotujejo bolnike k specialistom v bolnišnice. Koliko je nepotrebnih napotitev, bo pokazala analiza. Irena Kirar Fazarinc, v.d. generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje je med možnimi vzroki za nepotrebno napotovanje naštela pomanjkanje časa v ordinacijah, premalo denarja, pomanjkanje opreme in kadra, preveč administrativnega dela, tudi preiskave pacientov zaradi administrativnih postopkov samih.

V pilotni projekt, ki se bo začel ta mesec in končal do julija 2016, bodo vključene bolnišnice Celje, Izola in Valdoltra ter zdravstveni domovi v Celju, Izoli, Kopru in Piranu. Na podlagi analize bo spremenjen zakon o pacientovih pravicah in pravilnik o čakalnih dobah ter uvedene spremembe v splošni dogovor, je napovedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Ugotovitve pilotnega projekta bodo nato prenešene v celotni sistem.