Tiskane izdaje
V dokumente družbe Mossack Fonseca (MF) sta se ujela tudi Franc Zlatko Dreu in Donat P. Marxer (na fotografijah), naša častna konzula v Luksemburgu in Liechtensteinu, davčnih oazah sredi Evrope. A tisti, ki slovenskim podjetjem pomagajo pri prodoru na tuje trge, ju ne poznajo.
Franc Zlatko Dreu, častni konzul v Luksemburgu, je bil leta 2006 nekaj mesecev tako pooblaščenec kot tudi lastnik družbe z Britanskih Deviških otokov. Za Delo je dejal, da nikoli ni bil lastnik te družbe, ampak je pravi lastnik, ki je družbo kupil, namesto svojega imena vpisal njegovo: »Mogoče po pomoti, ne vem zakaj.« Zanikal je, da bi ustanavljali podjetja v davčnih oazah za slovenske državljane, pa še, da je od leta 2002 poslovno neaktiven. Pridobljeni podatki pa kažejo, da je Dreu pooblastila za upravljanje podjetij dobival še več let po letu, ki ga je omenil.
Politično izpostavljen
V dokumente se je ujel tudi častni konzul Slovenije v Liechtensteinu Donat P. Marxer. Dokumenti dokazujejo, da je bil od decembra 2008 edini družbenik v podjetju Exal Enterprises na Sejšelih, nato je oktobra 2014 družbo prevzelo liechtensteinsko podjetje Medipolan, ki je po dostopnih podatkih Marxerjevo.
Malo pred navedenim prevzemom, na začetku septembra, so v panamski centrali MF ugotovili, da Marxer ustreza kriterijem PIP – politično izpostavljenega posameznika. Züriško podružnico MF, prek katere je Marxer najverjetneje registriral Exal Enterprises, so zaprosili za predložitev še osmih dodatnih dokumentov in informacij, da bi izpolnili zakonske zahteve za poslovanje s PIP. Poleg osebnih podatkov so zahtevali tudi podatke o premoženju ali bančnih računih Marxerjeve družbe s Sejšelov in podobne informacije.
Status PIP si je »prislužil« s funkcijo častnega konzula Republike Slovenije v Liechtensteinu. Uslužbenec MF Zürich Dieter Buchholz je takrat v stikih s centralo MF pripomnil, da ni prepričan, da bo Marxer želel deliti vse zahtevane informacije.
In kaj bi se zgodilo, če bi MZZ ugotovilo, da častni konzul odpira podjetja v najbolj skrivnostnih davčnih oazah za slovenske državljane? »Če bi ministrstvo pri svojem rednem delu, v skladu s pooblastili, ki jih ima, zaznalo takšne ali podobne aktivnosti častnih konzulov, bi te zaznave ali morebitne ugotovitve predalo pristojnim organom v nadaljno obravnavo. V primeru, če bi bili častni konzuli utemeljeno osumljeni ali pa bi jim bila dokazana dejanja, ki jih navajate, bi nemudoma sprožili postopek razrešitve,« so pojasnili.
***
Celotno zgodbo o vpletenosti častnih konzulov v zadevo #PanamaPapers si preberite jutri v Delu in na Delo.si.
