Čebelarji obupujejo nad državo

Tako katastrofalnih razmer, kot so letos, čebelarji ne pomnijo.

Objavljeno
30. maj 2014 00.55
Čebelarstvo na Igu, 8. marca 2014
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Brdo pri Lukovici – »Dovolj nam je! « pravi Boštjan Noč, predsednik slovenskih čebelarjev, ki se jim napoveduje ena najslabših pašnih sezon in letin medu, začinile pa so jo še razmere, v katerih je povsem odpovedalo delo odgovornih za zdravstveno varstvo čebel.

Tako katastrofalnih razmer, kot so letos, čebelarji ne pomnijo. »Če država ne bo zdaj ukrepala, se bomo jeseni spraševali, ali kranjska čebela sploh še je,« je bil dramatičen predsednik ČZS. Vzrokov za zaskrbljenost je več.

Zaradi mile zime in izmenjujočega toplo-hladnega vremena je popolnoma zatajila cvetlična in akacijeva paša, ki predstavljata polovico letne pridelave medu. Drugo polovico predstavljajo lipova, gozdna in kostanjeva paša, kjer napovedi tudi niso dobre. Zaradi žledoloma, ki je podrl ogromno dreves medonosnih listavcev in iglavcev bo tudi cvetenja in posledično medenja bistveno manj, povrhu je še močna napadenost pravega kostanja s kostanjevo šiškarico, čebele ne dobijo dovolj hrane.

Čebelarji ne pomnijo, da bi maja, ko je sicer največ paše, morali čebele krmiti, ker so lačne. »Čebelam moramo dodajati hrano, da bodo lahko preživele. Najhuje pa je, da je napadenost z varozo nadpovprečna, nimamo pa sredstev za njeno zatiranje, ker se je zataknilo pri tistih, ki so po zakonu odgovorni za varstvo čebel.«

Noč je brez dlake na jeziku okrcal odgovorne na veterinarski fakulteti in Nacionalnem veterinarskem inštitutu pod okriljem uprave za varno hrano, ker se izgovarjajo, da varoza ne spada v zagotavljanje zdravstvenega varstva čebel. Opozoril je tudi na nenavadne postopke, s katerimi bi bile veterinarske ambulante pripravljene preskrbeti potrebna zdravila. Ker čebelarji zdravila nujno potrebujejo do začetka julija, ni pa zagotovila, da bodo naročena in zagotovljena, se sprašujejo, kdo bo kriv za padec čebel.

Čebelarji opozarjajo tudi na nevarno rabo sredstev za varstvo rastlin v kmetijstvu. Vlado Avguštin pravi, da je v Sloveniji kljub prepovedani uporabi nevarnih neonikotinoidov še vedno na voljo 37 različnih čebelam nevarnih insekticidov, med njimi so tudi neonikotinoidi za foliarno uporabo, zato pozivajo k prepovedi tovrstnih preparatov.