Tiskane izdaje
Na MOC pojasnjujejo, da so 24 avgusta dobili obvestilo od Stonexa kot izvajalca predelave izkopane onesnažene zemlje na gradbišču Gaberje-jug, da je predelava izkopanega materiala končana. Na vprašanje, zakaj o tem doslej niso obvestili javnosti, saj gre za del postopkov proti Sloveniji zaradi črnih odlagališč pred Evropsko komisijo in na Sodišču EU, pa odgovarjajo: »Končna situacija s predajo vse ustrezne dokumentacije je trenutno še v usklajevanju.«
Katransko presenečenje
Stonexu so med izvajanjem del priznali manjša dodatna dela za 29 tisoč evrov, ker so delavci naleteli na betonske odpadke in jih predelal, česar ni bilo v pogodbi. Da bi Stonex naletel tudi na katranske jame, na MOC zanikajo ter dodajajo, da zaključnega poročila Stonexa o opravljenem delu še nimajo.
Ostanki katranskih jam v zemljini
Direktor Stonexa Marjan Urleb potrjuje, da so sanacijo končali avgusta in obvestili občino, potem pa so izpolnili še pogoje po tehničnem standardu in brez dodatnih zahtev do investitorja na prečiščen material navozili še 80 centimetrov zemlje. O tem, zakaj jim MOC po mesecu in pol še vedno ne prizna zaključne situacije, Urleb le ugiba: »Verjetno ima njihov nadzor svoje predstave o gradbišču. V pogodbi je določena predelava izkopanega materiala. Ker so v pogodbi fiksne količine materiala, dejanske pa so bile drugačne, je lahko problem to. V zemljini res ni bilo katranskih jam, a bila je pomešana z ostanki katranskih jam in morali smo jo predelati. O tem smo občino takrat obvestili. Zdaj čakamo na certifikat za predelavo katranske zemlje v katranski kompozit. Šele ko ga bomo dobili, bom lahko povedal, če in kolikšen je naš dodaten zahtevek do občine zaradi teh nepredvidenih del.«
Prav to je očitno sporno. A že v času, ko so predelovali zastrupljeno zemljo, je prihajalo do smradu zaradi katrana in Stonex je naročil analize, iz pisarn v bližnjih stavbah pa so jih prijavili okoljski inšpekciji. Na MOC katrana ne omenjajo, morda jih bo prepričala analiza odvzetih vzorcev, ki pa še ni zaključena.
Šest let saniranja
MOC je oktobra 2013 podjetju Stonex iz Šentjurja oddala 1,1 milijona evrov vredno naročilo za saniranje črnega odlagališča - s težkimi kovinami onesnaženih gradbenih izkopov na območju Stare Cinkarne. Po pogodbi je šlo za okoli 13.500 kubičnih metrov zemlje, od katere je približno polovica zaradi težkih kovin nevaren odpadek. Izkopi so nastali med deli, ki jih je občina naročila zdaj že propadlim Cestam mostovom Celje, inšpekcija pa je gradbišče leta 2009 ustavila, ker z nevarnimi odpadki niso ustrezno ravnali. Evropska komisija (EK) je kasneje zaradi tega najprej opominjala Slovenijo, potem proti njej uvedla postopek, pravilnost ravnanja EK pa je 17. julija letos potrdilo Sodišče EU.
MOC je Stonexu zaradi zamudnosti pridobivanja slovenskega tehničnega standarda za svojo tehnično metodo sanacije in okoljevarstvenega dovoljenja, kasneje pa zaradi vremenskih pogojev, rok za dokončanje del večkrat podaljšala. Sanacija je bila namesto v devetih mesecih, kakor je bilo določeno v pogodbi o oddaji del, zaključena po 22 mesecih.
Po politiki še vreme
Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor Celje je za Stonex v času predelave vodila strokovni nadzor po okoljevarstvenem dovoljenju. Nadzorovati je bilo treba hrup, hitrost vetra, temperaturo zraka in padavine. »Če je prišlo do prekoračitev po dovoljenju, smo opozorili Stonex, ta je moral dela ustaviti in nadaljevati, ko se je bilo vreme ugodnejše. Pogoji so bili strogi, saj je bilo, da ne bi prihajalo do prašenja v okolje, treba gradbišče ustaviti že ob vetru hitrosti pet metrov na sekundo. Tudi padavine so bile pogoste in tudi takrat je moralo gradbišče stati. To je tudi glavni razlog, da se je predelava zastrupljene zemlje v stabilen kompozit v tem delu Stare Cinkarne tako zelo zavlekla,« pravi Ribarič Lasnikova.
